Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
prepevati [prepẹ́vati prepẹ́vam] nedovršni glagol

prepevati

Celotno geslo Pohlin
pretrpeti [pretrpẹ́ti pretrpím] dovršni glagol

pretrpeti, potrpeti

PRIMERJAJ: potrpeti

Celotno geslo Pohlin
pripevati [pripẹ́vati pripẹ́vam] dovršni glagol

spremljati koga pri petju s tišjim glasom; pripevati

Celotno geslo Pohlin
zapeti [zapẹ́ti zapnȅm] dovršni glagol

zapeti, tj. narediti, da sta konca oblačila z zaponko, petljo povezana drug z drugim

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
pet deležnik

PRIMERJAJ: peti

Celotno geslo Hipolit
poječ deležnik

PRIMERJAJ: peti

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
duhovski prid., F11, breviarium, duhouske buque ṡa molitou; caeremonia, duhovṡka ſhega; castimonia, castitas, zhiſtoſt, brumnoſt ... sacerdotalis, farṡhka, duhouṡka; catechesis, en duhovṡki nauk v'rizhéh te vere; ordinatus, h'duhovṡkimu ſtanu ṡhègnan; ordines sacri, tá pèti, ſheſti, inu ſedmi duhouṡki ṡhègen; pontificia, -orum, buque ṡa duhouṡke ceremonie; regula, viṡha eniga duhovṡkiga ſtanú; regularis, -re, v'duhovṡkim ſtanu; spiritualis, -le, duhovṡki, duhovni; status religiosus, duhovski ſtán, ali duhovni
Vorenc
gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi
Vorenc
petdeseti štev., F2, pentecostes, -tes, vinkuſhti, ali finkuṡhti, ta pedeſſeti dán: tudi tá pèti deil ſléherne rizhy; quinquagesimus, -a, -um, tá pedeſſeti
Vorenc
peti štev., F7, electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeſhana, meſſing. Eze:1; nonae, -arum, tá peti dán ſléherniga méſza v'leiti; ordines sacri, tá pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhègen; pentecostes, -tes, tudi tá pèti deil ſléherne rizhy; pentigamus, moṡh pete ṡhene; quintanus, tá pèti v'verſti; quintus, -a, -um, tá pèti
Vorenc
peti nedov., F45, aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; canituri habetur in Apoc.8: bodo peili; concinere, v'kupai peiti, eden po drugim peiti; fasenninae, ſo te péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; gallinarium, -rÿ, kurje peitje, kadar kuri pojó; intercinere, v'meis peiti; poëtria, -ae, katera raime déla, ali poje; praecinere, naprei peiti, tó péſſim ṡazheti; syrenes, morṡke goſpodizhne, lipú pojó
Vorenc
sedmi štev., F7, dies septima, ſedmi [dan]; heptigamus, ſedme ṡhene móṡh; ordines sacri, tá pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhègen; septenarius, -a, -um, tá ſedmi na ṡhtivenîe; septenus, -a, -um, ſedmi; septimanus, tá ſedmi v'verſti; septimus, -a, -um, tá ſedmi na verſti
Vorenc
šesti štev., F10, bes, -sis, ſheſti deil, tú je dvá tretja deila od eniga zéliga; diaconus, podrushnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; exarchus, en vaivoda, ali firṡht ſheſtiga déila; hexigamus, en móṡh te ſheſte ṡhene; ordines sacri, tá pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhègen; senus, ſheſti; sestans, tá ſheſti deil ene rizhy; sextula, -ae, ſheſti deil ene unze; sextus, -a, -um, ta ſheſti, ſheſti
Vorenc
žegen m, F12, acolytus, pervi duhovni ẛhègin; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati, ẛhègnati; benedictio, ẛhegin; diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; eulogia, en ṡhègen, ali ſrèzhe voṡzhenîe; exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti; initiari ordinibus, ṡhègne vṡèti; laicus, en duhovni preṡ ṡhègnou, en laik. neposvezheni, Vngeweyechet; ordinare, duhovne ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe; ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri duhovne ṡhègne daje; ordines sacri, tà pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhégen

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
andverh -a m rokodelstvo: Jeſt ſim en shnidar: tvoj ſtan je en dober ſtan, inu en potreben andverh im. ed. ǀ vash anduerh im. ed. bo dober, inu nuzen ǀ nej sadoſti de dellu, ali andvarh im. ed. je pravizhen ǀ S. Eulogius je bil tiga andverha rod. ed. ǀ Jeſt vejm de leta andverh tož. ed. nekateri sashpotujeio ǀ v'obenem drugem andverhu mest. ed. ǀ Jupiter je bil poslal ſvojga Mercuriusa is Nebeſs na semlo, de bi restalal ludem vſe andverhe tož. mn., inu shlushbe tiga ſvejta Beseda se pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se uporablja različica → antverh.
Svetokriški
andverhar -ja m rokodelec: terbej de dellauz, inu andverhar im. ed. je pravizhen ǀ ti Goſpud, ti Andeverhar im. ed., ti Dohtar ǀ Leta andtverhar im. ed. je imel ſliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem … Andverharju daj. ed. ǀ So tekli Anduerhary im. mn. ǀ v' shtazunah teh andverhariou rod. mn. ǀ delauzam, anduerhariam daj. mn. lona n' hozheo plazhat ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij or. mn. Crispinus Beseda se z izjemo enega zapisa v I/2, 202 pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se sicer uporablja različica → antverhar.
Svetokriški
brez predl. z rod. brez: kateri je en zhiſt Duh bres teleſſa ǀ G. Bug je ſpoſnal, de reven bi bil Mosh bres Shene ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit Različica brez se uporablja le v četrti in peti knjigi. V prvih treh se z izjemo dveh primerov v drugi dosledno uporablja → prez.
Svetokriški
jubilando cit. abl. S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja (IV, 425) Abl. gerundija od lat. iūbilāre ‛peti, veseliti se’; → jubileum
Svetokriški
Jupiter2 -tra m zemljepisno lastno ime Jupiter: ſvesda Iupiter im. ed. imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla (II, 472) Júpiter, peti planet našega osončja, v rimski religiji posvečen bogu Jupitru
Svetokriški
kvintus cit. štev. peti: ta veliki nuz te S. arznie je skuſil Ceſar Carolus Quintus im. ed. (I/2, 94) ǀ Katere beſſede Papesh Sixtus Quintus im. ed. pravi, de ner ble ſe raimaio S. Bonaventuru (III, 353) ← lat. quintus ‛peti’
Število zadetkov: 683