Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SLA 1
bodelj-
Glej:
Pleteršnik
cẹ̑v, -ȋ, f. die Röhre; pipna c., das Tabakpfeifenrohr; strelna c., die Blitzröhre, Sen. (Fiz.); — die Weberspule, Cig., Jan., Bolc-Erj. (Torb.); — = piščal, das Wadenbein, Cig., C.; — der Federkiel, Cig. (T.); — das Gefäß (zool., bot.): krvne cevi, Blutgefäße, Cig. (T.); smolna c., der Harzgang, Tuš. (B.).
SLA 1
cev
SLA 1
cucek
SLA 1
čonta
Glej:
SLA 1
debel
Glej:
Celotno geslo ePravopis
Divje babe
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Divjih bab množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
arheološko najdišče
IZGOVOR: [díu̯je bábe], rodilnik [díu̯jih báp]
Celotno geslo Vezljivostni G
drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
Celotno geslo Etimološki
dūda2 -e ž
Celotno geslo eSSKJ
dvójnica dvójnice samostalnik ženskega spola [dvójnica]
    1. ženska, ki je drugi ženski zelo podobna, zlasti po videzu
      1.1. ženska, ki nadomešča igralko v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki upodablja kako žensko
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnik
    3. iz jezikoslovja vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede
    4. navadno v množini, iz etnologije piščal iz enega kosa lesa z dvojno cevjo
ETIMOLOGIJA: ↑dvojen
SSKJ²
dvójnica -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki je drugi ženski izredno podobna, zlasti po zunanjosti: to ni bila ona, pač pa njena dvojnica
// film., gled. ženska, ki nadomešča pravo igralko v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje: prizore na smučeh so posneli z dvojnico, smučarsko prvakinjo
2. vsaka od dveh ali več enakih stvari: knjižnica si je za izposojanje knjig uredila oddelek dvojnic
// jezikosl. vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede: akcentska, pravopisna dvojnica / pogovorna dvojnica sinonim
3. etn. piščal iz enega kosa lesa z dvema cevema: pastir je piskal na dvojnico
Celotno geslo eSSKJ
fájfa fájfe samostalnik ženskega spola [fájfa]
    neformalno priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pfeife, prvotno ‛cev, piščal’, < stvnem. phīfa, to pa iz srlat. pipa iz lat. pīp(p)āre ‛čivkati, piskati’, imitativnega izvora - več ...
Celotno geslo Etimološki
fȃjfa -e ž
Celotno geslo Etimološki
flȃvta -e ž
Celotno geslo Pohlin
flavta [flȃvta] samostalnik ženskega spola

piščal, flavta

Pravopis
frúla -e ž (ú; ȗ) |piščal|
Celotno geslo Etimološki
frūla -e ž
SLA 1
fučkec
SLA 1
ga
Glej:
SSKJ²
glúh -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro
2. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z za ki noče dojeti, upoštevati česa: bil je gluh za vsak nasvet; gluh za sodobne probleme; ostal je gluh za vse prigovarjanje / včasih je gluha in slepa za vse okrog sebe / star., z dajalnikom gluh opravičilom in prošnjam
3. ekspr. ki je brez zvoka, šuma: obdajal jih je gluh gozd; bil je sam v gluhem prostoru; gluha puščava / gluhi večeri; noči so dolge, gluhe / dolga leta je živel v tem gluhem kraju samotnem
// knjiž. ki ne da glasu, zvena: telefon je gluh; gluha piščal; mnogo tipk na klavirju je gluhih
// ki se pojavlja v najvišji stopnji: gluha tema; samota je bila gluha in ubijajoča / gluh molk; gluha tišina
4. ekspr. ki se komaj sliši, zaznava: spregovoril je z gluhim, zagrljenim glasom / gluho bučanje morja; gluho stokanje / gluhi koraki; gluh udarec top
5. neobčutljiv, brezčuten: noge so mu bile gluhe / njegovi prsti so gluhi za bolečino
6. prazen, jalov: gluho klasje; gluha žitna zrna / gluho seme nekalivo / gluha zemlja nerodovitna
● pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. ne kriči, saj nisem gluh saj slišim; ekspr. govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; ekspr. naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati
♦ čeb. gluho jajčece jajčece, iz katerega se ne razvije ličinka; lov. gluh naboj naboj, ki se pri sproženju ne vžge
    glúho prisl.:
    gluho je čofnil v vodo; koraki so gluho odmevali
    glúhi -a -o sam.:
    zavod za gluhe in naglušne
Število zadetkov: 172