- 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo
- 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem
// miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja
♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
// specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan
- gostíti se nav. ekspr. dobro jesti in piti: imenitno smo se gostili; gostili so se z divjačino / kako se je gostil z mastnim puranom s slastjo jedel
// iron. vsak dan so se gostili s koruznim močnikom
// ekspr. gostilna: posedati po krčmah
- 1. biblio. knjiga zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm: izdajati, kupovati miniaturke / zbirka je izšla v miniaturki
- 2. žarg. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: zbirati miniaturke z alkoholnimi pijačami
- 1. nanašajoč se na mleko:
- a) mlečne sestavine / mlečna maščoba
- b) trgovina z mlečnimi izdelki; mlečni kruh; mlečni riž riž, kuhan na mleku; mlečna čokolada; mlečne jedi
- c) mlečna posoda / mlečna farma; mlečna industrija
- 2. po barvi podoben mleku: mlečna svetloba svetilke; megla je postajala bolj mlečna in gosta / ekspr. ima mehek, mlečen obrazek / mlečno steklo belo, neprozorno
- 3. ki ima zaradi nezrelosti še mehko, kašasto vsebino: ajda je še mlečna; mlečna pšenična zrna so začela trdeti / peči mlečne koruzne storže
- 4. ekspr. mlad, neizkušen: bil je še ves mlad in mlečen; cvili kot kakšno mlečno dekle / vojno je doživljal v mlečnih letih
● vznes. mlečni brat človek, ki ga je dojila ista ženska; mlečna kuhinja kuhinja, v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov; mlečna restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z mlečnimi jedmi in nealkoholnimi pijačami; njihove krave so zelo mlečne dajejo, imajo dosti mleka
♦ anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; mlečna žleza kožna žleza pri samicah sesalcev, ki določen čas po rojstvu mladiča izloča mleko; biol. mlečno kisanje kisanje, pri katerem nastaja mlečna kislina; bot. mlečna pečenica užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom, Lactarius volemus; kem. mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; mlečna kislina organska kislina, nastala pri oksidaciji mlečnega sladkorja
- mléčno prisl.: mlečno bela polt; mlečno zelenkast odtenek
- 1. namestiti, pritrditi kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: obložiti sedeže z usnjem; obložiti stene z lesom, ploščicami / obložiti ročaj palice z dragimi kamni
- 2. položiti, namestiti kaj okrog česa: obložiti odprtino s kamenjem / ekspr. obložil je usta z dlanmi, da bi se bolje slišalo
- 3. otovoriti, naložiti: obložili so konje z vrečami, da so komaj nesli; pren., ekspr. obložiti svojo vest z zločinom
- 4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: obložiti koga z očitki / obložiti podjetje z naročili / narava ga je obložila z mnogimi napakami
- 5. okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili: obložiti ribe z zelenjavo in gobicami
● obložiti mizo z jedmi in pijačami dati, postaviti na mizo veliko količino jedi in pijač; ekspr. preden so odšli, jih je dobra žena obložila s kruhom, mesom in vinom jim je dala, naložila kruha, mesa in vina, da so ga odnesli s seboj; ekspr. pesnik je obložil samostalnike s številnimi prilastki je samostalnikom (do)dal številne prilastke
- obložíti se redko obdati se, pokriti se: stene prostora so se zaradi hudega mraza obložile z ledom
● ekspr. jeseni se je drevje obložilo s sadjem jeseni je bilo na drevju veliko sadja
- obložèn -êna -o
- 1. deležnik od obložiti: z dragulji obložen ročaj; sedeti pri bogato obloženih mizah; s ploščicami obložene stene
- 2. v zvezi obloženi kruhek rezina kruha, navadno namazana, na kateri so dekorativno naloženi zlasti razni mesni izdelki in sir: pojesti obloženi kruhek; postregli so jim z obloženimi kruhki
● ekspr. z leti obložen mož star mož; z medom obložene čebele čebele, ki nosijo s paše med; ekspr. s snegom obložen grm s snegom pokrit grm
♦ med. obložen jezik jezik z belkasto plastjo na površini
- 1. živilo, pripravljeno za pitje: delati, pripravljati pijače; piti, uživati osvežilne, zdravilne pijače; vino, voda in druge pijače; kisla, lahka, močna, opojna, sladka pijača; postreči z mrzlimi in toplimi pijačami; njegova najljubša pijača je mleko; umetne pijače; pijača iz svežega sadja; jedi in pijače; mešalec pijač barman
// alkoholna, brezalkoholna pijača
♦ gastr. žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju
// ed. kar se pije: pijača ga je poživila; skrbeti za jed in pijačo
// ed., ekspr. alkoholna pijača: naročiti komu pijačo; plačal je pijačo za celo omizje; ves denar zapravi za pijačo; pog. dal je za pijačo - 2. ed. pitje, navadno alkoholnih pijač: pijača ga bo uničila; navaditi se pijače; nezmernost v pijači / vdajati se pijači; utehe je iskal v pijači
● šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. počakaj, naj mu pijača izpuhti naj se strezni; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; nižje pog. nazaj se držati pri pijači piti manj, kot si kdo želi
- 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico; povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica
- 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo; pivnica mineralne vode
// prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve
- pogostíti se nav. ekspr. dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil
- pogoščèn -êna -o: pri njej so zmeraj lepo pogoščeni
// jedi in pijače za tako prireditev: ostanki pojedine
// prostor tega obrata: sestala sta se v restavraciji
- 1. prostor ali manjši gostinski lokal, kjer se streže s pijačami: piti pivo v točilnici; točilnica ob bencinski črpalki
- 2. knjiž. točilna miza: stati za točilnico
♦ gost. hotelski prostor, v katerem se streže samo zajtrk