gíngav -a -o prid. (ī)
nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
obkládati -am nedov. (ȃ)
1. star. oblagati, obdajati: obkladati stene s ploščicami / zaradi zajcev in mraza obkladati drevje s slamo
2. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: obkladati koga s častmi / obkladati z vprašanji / obkladati koga z dajatvami / sovražnik jih je ves dan obkladal z granatami obstreljeval
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obkladati koga z grdimi priimki, psovkami / obkladati koga z lažnivcem, pijancem
● star. sneg obklada drevje pokriva, leži na njem; star. obkladati konje z zaboji otovarjati jih; ne obkladaj si srca z lažmi ne obremenjuj, obtežuj
1. star. oblagati, obdajati: obkladati stene s ploščicami / zaradi zajcev in mraza obkladati drevje s slamo
2. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: obkladati koga s častmi / obkladati z vprašanji / obkladati koga z dajatvami / sovražnik jih je ves dan obkladal z granatami obstreljeval
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obkladati koga z grdimi priimki, psovkami / obkladati koga z lažnivcem, pijancem
● star. sneg obklada drevje pokriva, leži na njem; star. obkladati konje z zaboji otovarjati jih; ne obkladaj si srca z lažmi ne obremenjuj, obtežuj
Pleteršnik
ogíbati, -gȋbam, -bljem, I. vb. impf. ad ogniti; 1) beugen (phys.), Cig. (T.); — 2) o. se koga, česa (komu, čemu), ausweichen, meiden, žena se moža ogiblje; pijancem na cesti se o.; o. se hudih tovaršij, Mik.; — II. ogíbati, -bam, -bljem, vb. pf. rege machen, Cig.
Celotno geslo
eSSKJ
požerúh požerúha samostalnik moškega spola [požerúh]
- 2. ekspresivno kar pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev; SINONIMI: ekspresivno požrešnež
- 3. slabšalno kdor si brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno požrešnež
Pleteršnik
príčati, prȋčam, vb. impf. 1) Zeugenschaft ablegen; resnico p., der Wahrheit Zeugnis geben, Cig.; krivo p. komu, ein falsches Zeugnis gegen jemanden ablegen, Cig.; bezeugen, beweisen; to priča, da —; — 2) = izgovarjati, entschuldigen: p. koga, p. se = izgovarjati se, Habd.; — 3) p. se, streiten, disputieren, C.; vse prepametna je, da bi se s pijancem pričala, Ravn.
SSKJ²
shájati2 -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom
1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja
2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden
3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali
● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati
1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja
2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden
3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali
● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati
SSKJ²
zmérjati -am nedov., tudi zmerjájte; tudi zmerjála (ẹ́)
izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: začel je vpiti in zmerjati; glasno, hudo, javno zmerjati; zmerjati koga kot psa zelo / zmerjati koga s pijancem; ekspr. zmerjati koga z bedakom, cepcem, norcem; zmerjata se z živalskimi imeni
izražati nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja, navadno z nespoštljivimi, žaljivimi besedami: začel je vpiti in zmerjati; glasno, hudo, javno zmerjati; zmerjati koga kot psa zelo / zmerjati koga s pijancem; ekspr. zmerjati koga z bedakom, cepcem, norcem; zmerjata se z živalskimi imeni
- zmerjáje :
zmerjaje in preklinjaje se je prerinil v ospredje
- zmerjajóč -a -e:
zmerjajoč ga vso pot, ga je peljala domov; zmerjajoča ženska
- zmérjan -a -o:
zmerjani otroci; biti od vseh zmerjan
Pravopis
zmérjati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zmérjanje tudi zmerjánje (ẹ́) koga z/s kom/čim ~ soseda s pijancem
zmérjati se -am se (ẹ́) z/s čim ~ata ~ z živalskimi imeni
zmérjati se -am se (ẹ́) z/s čim ~ata ~ z živalskimi imeni
Število zadetkov: 8
Dostopnost