aêrostátičen in áerostátičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
eSSKJ
balónarstvo balónarstva samostalnik srednjega spola [balónarstvo]
- dejavnost, ki se ukvarja z letenjem z balonom
Celotno geslo
ePravopis
Češkoslovaška
Predlog
Češkoslovaške samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
nekdaj država v Evropi
nekdaj Češkoslovaška republika (1918–1960)
Češka in slovaška federativna republika (1990–1992/93)
IZGOVOR: [čéškoslováška], rodilnik [čéškoslováške]
BESEDOTVORJE: Čehoslovak, Čehoslovakinja, Čehoslovakov, Čehoslovakinjin, češkoslovaški tudi čehoslovaški
Smučanje
Celotno geslo
ePravopis
Garros
Predlog
Garrosa samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski letalski pionir in vojaški pilot
IZGOVOR: [garós], rodilnik [garósa]
BESEDOTVORJE: Garrosov
Up. umetnost
Up. umetnost
Celotno geslo
eSSKJ
obramboslôvni obramboslôvna obramboslôvno pridevnik [obramboslôu̯ni]
- ki je v zvezi z obramboslovci ali obramboslovjem 1.
Celotno geslo
Sprotni
páleogenétika samostalnik ženskega spola
- iz biologije veda o genetskem materialu populacij iz davne preteklosti
Celotno geslo
Etimološki
pedikȗra -e ž
Celotno geslo
Frazemi
pésem Frazemi s sestavino pésem:
drúga pésem, drugáčna pésem, ísta pésem, labódja pésem, péti stáro pésem, poslúšati stáro pésem, stára pésem
drúga pésem, drugáčna pésem, ísta pésem, labódja pésem, péti stáro pésem, poslúšati stáro pésem, stára pésem
SSKJ²
pionír -ja m (í)
1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev
2. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi
a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev
b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; slovenski filmski pionirji; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza
3. v socializmu član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta
♦ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del
1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev
2. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimi
a) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev
b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva; v raketni tehniki so bili med pionirji; slovenski filmski pionirji; pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza
3. v socializmu član pionirske organizacije: biti, postati pionir; pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta
♦ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del
Pravopis
pionír -ja [ijo] m s -em člov. (í) biti med ~i na kakem področju med pobudniki, začetniki; ~i ameriškega Zahoda osvajalci; nekdaj |član pionirske organizacije|
pionírka -e [ijo] ž, člov. (í)
pionírjev -a -o [ijo] (í)
pionírka -e [ijo] ž, člov. (í)
pionírjev -a -o [ijo] (í)
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
prométnik -a m (ẹ̑)
1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki
2. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, žel. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike
3. prometni policist: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik v socializmu pionir, ki je skrbel zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico
1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki
2. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, žel. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike
3. prometni policist: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik v socializmu pionir, ki je skrbel zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost