Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. nanašajoč se na epiko: epske oblike; epska pesem; epsko delo / epski slog; epski elementi drame; lirsko-epska pesem pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi
// epska širina nadrobno opisovanje kakega dogajanja ali stanja - 2. ki nadrobno in na široko literarno popisuje, podaja: omenjeni pisatelj je izrazito epski; epsko pripovedovanje
♦ gled., lit. epska drama drama, ki z epsko širino prikazuje dogajanje; epsko gledališče idejna dramatika, ki z epsko-meditativnimi vrinki razbija klasično enotnost dejanja
- épsko prisl.: epsko razvlečeno fabuliranje; roman je močno epsko ubran, le na nekaj mestih je opaziti značilno pisateljevo liričnost; sam.: v drami je preveč epskega
- 1. kdor se prepušča vznesenim, navadno neuresničljivim mislim, načrtom; sanjač, zanesenjak: fantast si bil in fantast ostaneš; spraviti fantasta k pameti; neživljenjski, sentimentalen fantast; domislek fantasta / v tem človeku je precej fantasta
- 2. pisatelj znanstvene fantastike: med popularnimi fantasti je mnogo resnih znanstvenikov; kongres fantastov
// navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz
- 1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: boj med nasprotji je osnovno gibalo družbenega razvoja; pisatelj prikazuje ljubezen kot poglavitno življenjsko gibalo; v njegovi prozi je lepota močno etično gibalo; notranja gibala drame; gibalo umetnikove tvornosti / dobiček je pomembno gibalo kapitalistične blagovne proizvodnje
- 2. nav. mn., anat. organ za gibanje (delov) telesa: gibala in dihala / aktivna gibala mišice; pasivna gibala kosti
// zastar. vzgojitelj, učitelj: zanemarjal je nasvete staršev in gojiteljev
// oddeljena ploskev na solinah: tam je solarna in na stotine gred, ločenih z nasipi in kanali
♦ alp. poševno potekajoča polica v skalovju
- humórno prisl.: humorno pripovedovati
- humorístično prisl.: govoriti humoristično
- 1. lingv. (stalna) besedna zveza, fraza, značilna za določen jezik ali narečje: idiome je težko prevesti
- 2. knjiž., redko jezik, govor: pisatelj je izoblikoval svoj literarni idiom
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 22
- Naslednja »