Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
gostíti2 -ím nedov., goščèn (ī í)
1. streči gostu z jedmi in pijačami: prijatelje je gostila dolgo v noč; gostiti z vinom / ekspr. natakar, še en liter, danes gostim jaz! poravnam račun, plačam
2. delati vse potrebno za uresničitev nastopa, sodelovanja določene osebe, skupine oseb, zlasti iz tujine, na določenem javnem dogodku: gostiti ekipo; gostiti predsednika / Slovenija bi lahko gostila svetovno prvenstvo; gostiti tekmo
    gostíti se nav. ekspr.
    dobro jesti in piti: imenitno smo se gostili; gostili so se z divjačino / kako se je gostil z mastnim puranom s slastjo jedel / iron. vsak dan so se gostili s koruznim močnikom
SSKJ²
gróg -a m (ọ̑)
vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog
SSKJ²
gustírati -am nedov. (ȋ)
star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico
    gustírati se nižje pog.
    naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi
SSKJ²
hermelíka -e ž (í)
1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike
2. liker iz te rastline: piti hermeliko
SSKJ²
hlápati -am in hlapáti -ám nedov. (ā ȃ; á ȃ)
1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem; hlastati: pes je jezno hlapal za muhami
// ekspr. mlaskajoče, požrešno jesti ali piti: prašiči hlapajo
2. zastar. mahedrati, opletati: hlače mu hlapajo okrog suhih nog
3. vet. iz razvade požirati zrak: konj se je naslonil na jasli in začel hlapati
SSKJ²
hlastáti -ám nedov. (á ȃ)
1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom
// ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita
2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni
// pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj
    hlastáje :
    hlastaje jesti
    hlastajóč -a -e:
    dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju
SSKJ²
hrúševka -e ž (ú)
voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk
♦ 
bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica
SSKJ²
hrúškovica -e ž (ú)
star. hruševka, hruškovka: piti hruškovico
SSKJ²
hrúškovka -e ž (ú)
voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruškovko
SSKJ²
iz predl., z rodilnikom
1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega / iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja
// za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe
2. za izražanje
a) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu; sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico
b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije; žuželka iz družine murnov; publ. blago iz uvoza uvoženo blago / arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del / publ., v naslovih iz listnice uredništva
3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke; iz otroka zraste mož; kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z vnapredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino
4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje / bolnik je že iz nevarnosti
5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let; spomini iz mladosti; utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / iz mladega od mladega, od mladih let
6. za izražanje
a) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona; izrezati iz lesa; zid iz rezanega kamna; rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike
b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov; moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov
7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja; oditi iz protesta; vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov
// za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine
8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart; pogled iz ptičje perspektive; ekspr.: iz dna duše hvaležen; iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena
● 
ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od
SSKJ²
izpíjati -am nedov. (í)
star. piti: počasi izpijati pivo / vročina nam izpija moči
SSKJ²
jábolčnik -a [jabou̯čnikm (á)
1. mošt iz jabolk: piti jabolčnik; sod jabolčnika
2. jabolčni kompot: skuhati jabolčnik
SSKJ²
jéd ž, daj., mest. ed. jédi (ẹ̑)
1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki: vsaka jed mu tekne; kuhati, pripravljati, servirati jedi; gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed; žganci so njegova najljubša jed / mesne, mlečne, zelenjavne jedi / na razpolago so gotove jedi že pripravljene; postreči s hladnimi jedmi ki se jedo nekuhane ali ohlajene; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; narodna jed značilna za kak narod, kako območje; obredna jed ki je v navadi ob določeni priložnosti, včasih s simbolnim pomenom; samostojna jed ki se jé brez drugih jedi; jed na žlico tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico; jedi po naročilu ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči
 
gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje; začetna jed prva jed na meniju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; rel. postna jed ki se sme jesti tudi na postne dni
// ed. kar se jé, jedi: skrbeti za jed in pijačo; madeži od jedi / jed mu je obležala v želodcu / dolgo vzdrži brez jedi hrane; ljubi dobro jed
2. ed. uživanje hrane, jedi: siliti k jedi; brati pri jedi; zmernost v jedi; piti med jedjo / jemati zdravilo po jedi, pred jedjo
● 
nižje pog. nazaj se držati pri jedi jesti manj, kot si kdo želi; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki
SSKJ²
jézernica tudi jezérnica tudi jezêrnica -e ž (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
1. geogr. reka ali potok, ki odteka iz jezera: poglabljanje struge jezernice
2. jezerska voda: piti jezernico
3. knjiž. lokvanj: bele jezernice
SSKJ²
kafeteríja -e ž (ȋ)
gostinski lokal, navadno manjši, kjer se strežejo pijača in slaščice; kavarna: piti kavo v kafeteriji
SSKJ²
kakáv -a m (ȃ)
1. rjav prah iz praženih semen kakavovca: dodati mleku kakav; potresti narastek s kakavom
// pijača iz tega prahu: piti, skuhati kakav; vroč kakav / skodelica kakava
2. plodovi kakavovca: obiranje kakava / vreče s kakavom s semeni kakavovca
SSKJ²
kál1 -a [kau̯m (ȃ)
1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: po dežju so se napolnili vsi kali; piti vodo iz kala; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu
// razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov
2. agr. drobni delci, ki lebdijo v tekočini; kalež: kal se useda / vino ima kal
SSKJ²
kapníca -e ž (í)
voda, zbrana, prestrežena ob padavinah, navadno s strehe: piti, uporabljati kapnico / rezervoar s kapnico
// star. vodnjak za tako vodo: betonirati kapnico / zajemati vodo iz kapnice
♦ 
geogr. voda, ki pronica skozi kamnino in kaplja s stropa kraških jam
SSKJ²
kapucín -a m (ȋ)
1. član strožjega reda frančiškanov: bratje, patri kapucini; pridigarji kapucini; maša pri kapucinih; kapucini in minoriti / škofjeloški kapucini / red kapucinov
2. pog. pijača iz kave in spenjenega mleka; kapučino: piti kapucin / naročiti dva kapucina
SSKJ²
káva -e ž (á)
1. zrna, dobljena iz semen kavovca: mleti, pražiti kavo / kava v prahu / mlinček za kavo za mletje kave
// pijača iz teh zrn: po kosilu so pili kavo; skuhala je močno kavo; kava s smetano / servis, skodelice za kavo / elipt. prosim kavo skodelico kave; prerokovati iz kave iz usedline v skodelici kave / bela kava z dodatkom mleka; črna kava brez dodatka mleka / prava kava
 
gastr. ekspresna kava pripravljena z ekspresnim aparatom; ledena kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; turška kava ki se kuha navadno skupaj s sladkorjem in servira z usedlino
// ekspr., v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno kava: povabiti na kavo
2. navadno s prilastkom pijača iz kavnega nadomestka: za malico dobi kavo s kruhom / piti ječmenovo, žitno kavo; knajpova kava iz žganega ječmenovega slada
3. pog. kavovec: plantaže kave
Število zadetkov: 318