Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
brezdímen -mna -o prid. (ī ȋ) ki je brez dima: brezdimni plamen; majhni brezdimni ognji
♦ agr. brezdimna sušilnica sušilnica, v kateri dim ne pride do sadja; kem. brezdimni smodnik smodnik, ki ob eksploziji, vžigu ne daje dima
SSKJ
búhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
    // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna
  2. 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
  3. 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
    ●     ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
SSKJ
búkniti -em dov. (ú ȗ) s silo in z zamolklim pokom udariti na dan: plamen bukne iz peči; pren. nenadoma je buknil upor
● ekspr. bukniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
búšniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo
    // s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz
    ●     ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
butánov -a -o (ȃ) pridevnik od butan: butanov plamen
SSKJ
cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvə- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas  
  1. 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
  2. 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
  3. 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
    // obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
  4. 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
    ●     redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
    cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti
SSKJ
dímast -a -o prid. (í) 
  1. 1. podoben dimu: dimasti oblaki; dimasta megla / dimasta mesečina nejasna, motna
    // ki je temno sive barve: dimasto govedo
  2. 2. poln dima: dimast plamen; dimasto ozračje nad mestom
  3. 3. sajast, okajen: dimasti tramovi; dimasta svetilka je slabotno brlela
    dímasto prisl.: dimasto bele meglice
SSKJ
dímnast -a -o prid. (ȋ) redko poln dima; dimast: dimnast plamen
SSKJ
góltati -am [u̯t] nedov. (ọ́) 
  1. 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati
    // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je goltal papirje / vsak dan golta tablete za živce uživa, jemlje
    ●     ekspr. goltal jo je z očmi, s pogledi poželjivo jo je ogledoval
  2. 2. ekspr., redko zadrževati, premagovati: goltati gnev, jezo / goltati solze
    goltáje: goltaje se je zalival z vinom
    goltajóč -a -e: gledal je v goltajoči plamen
SSKJ
gonobíti -ím nedov. (ī í) star. uničevati, pogubljati: bolezni so gonobile otroke; gonobiti sovražnike
    gonobèč -éča -e: gonobeč plamen; gonobeča sila
SSKJ
gorílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 
  1. 1. teh. del gorilnika, iz katerega izstopa plamen: gorilec pri plinskem štedilniku
  2. 2. grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv; gorilnik: butanski, plinski gorilec
SSKJ
grmáča -e ž (á) redko  
  1. 1. grm: brinova grmača
  2. 2. grmada: plamen grmače
SSKJ
ionizírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. povzročati nastanek ionov iz atomov, molekul: plamen ionizira zrak; plin se ionizira
    ionizirajóč -a -e: ionizirajoči delci / ionizirajoče sevanje
    ionizíran -a -o: ionizirani atomi; ionizirana snov / ionizirani helij
SSKJ
ískrast -a -o prid. (í) redko podoben iskri: iskraste zvezde
// poln isker: iskrast plamen
SSKJ
izplapoláti -ám dov. (á ȃ) knjiž. prenehati plapolati: plamen je izplapolal; pren. požar strasti je izplapolal
SSKJ
iztrepetáti -ám in -éčem tudi strepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) prenehati trepetati: obstreljena ptica je iztrepetala / ekspr. plamen sveče je iztrepetal; prim. strepetati
SSKJ
kvíšku prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor
// planiti, skočiti kvišku
// v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku
● star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; vznes. kvišku srca izraža spodbudo k premagovanju malodušnosti
SSKJ
lízati tudi lizáti lížem nedov. (í á í) 
  1. 1. premikati jezik po čem: krava liže telička po glavi; mačka liže mladiče; pes liže roko gospodarju; vol se liže; žival si liže dlako; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano z lizanjem si jo zdravi; pren., ekspr. lizati s pogledi
    // ližoč jesti: žival liže kri; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake; lizati maščobo s prstov
  2. 2. pog., slabš. poljubljati: mene že ne boš lizal, grdoba; kar na ulici se ližeta
  3. 3. ekspr. večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: ogenj že liže streho; plameni ližejo kotel, polena; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
  4. 4. nepreh., knjiž., redko švigati, plapolati: plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
    ●     ekspr. sonce liže še zadnje krpe snega taja; slabš. lizati pete, roke komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; pog., ekspr. pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže zdravi; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka
    lízati se tudi lizáti se slabš.  dobrikati se, prilizovati se: kaj se vedno ližeš; liže se šefu, samo da bi napredoval / fant se liže okoli dekleta; pes se liže okoli gospodarja
    ●     pog., ekspr. vsak naj se liže ven, kakor se more si pomaga, se rešuje
    ližóč -a -e: zver, ližoča si rane
SSKJ
lízniti -em dov. (í ȋ) redko  
  1. 1. potegniti z jezikom po čem: telička ga je liznila po roki
  2. 2. nepreh., knjiž. švigniti, zaplapolati: tu in tam je še liznil plamen
SSKJ
migljáti -ám nedov. (á ȃ) hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je migljal nasmešek
// ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so migljale v jasno noč
● črke mu migljajo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru
    migljajóč -a -e: migljajoč plamen; migljajoč zrak; migljajoče luči, zvezde
Število zadetkov: 117