Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]
    1. ekspresivno čebela
    2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo
      2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
    3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: čebela
SSKJ²
dospéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. knjiž. priti, prispeti: planinci so dospeli na vrh gore; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke
2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja
    dospévši zastar.:
    dospevši do vrha, se je oddahnil
    dospèl in dospél -éla -o:
    dospeli rokopisi; plačati dospele anuitete
Celotno geslo Vezljivostni G
dušíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj s težavo dihati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje
Planinci so se dušili pod snegom.
SSKJ²
jézerec in jezérec in jezêrec -rca m (ẹ̑; ẹ̑; ȇ)
kdor živi ob jezeru: planinci in jezerci
Celotno geslo Frazemi
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
SSKJ²
jódlati -am nedov. (ọ̑)
1. v nemškem alpskem okolju peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: zna jodlati
// izražati veselje z glasovi kot pri tem petju: planinci so vriskali in jodlali
2. ekspr. godrnjati: komaj je vstopil, je žena že začela jodlati / nekaj jodla, pa ga nihče ne razume
Jezikovna
Kako poimenovati igralce in igralke različnih športnih klubov?

Že nekajkrat sem gledal in poslušal prenos nogometne tekme nogometnega kluba Triglav Kranj z nasprotnimi moštvi. TV prenos v zadnjem času izvaja Planet TV.

Komentator je kar pogostokra t uporabljal izraz: Triglavani za igralce moštva NK Triglav. Razumljivo mi je, da ne more uporabljati zgolj naziva "Kranjčani", saj niso vsi igralci iz Kranja. Ampak izraz Triglavani je res čuden.. Nekako je kar negativno slišen. Ne vem, sicer zakaj, ampak morda pa le obstaja boljši izraz. (npr: Triglavci, Triglavčani ...) Razumljivo mi je, da se uporablja izraz npr.: Celjani za igralce NK Celja, itd. Ampak kaj pa npr.: v primeru NK Olimpije: Olimpijaši, Olimpijani, Olimpijci? Ali pa v primeru NK Mure iz Murske Sobote, kjer pa je izraz Muraši bolj slišen kot v primeru Triglavani? Ali pa v primeru igralcev NK Bravo: ali so Bravani, Bravaši...?

Pripombo sem naslovil tudi na športno uredništvo TV Planet, odgovorili so mi, da so jo posredovali uredništvu oz. komentatorju.

kegljávec kegljávca samostalnik moškega spola [kegljávəc]
    1. športnik, ki se ukvarja s kegljanjem; SINONIMI: kegljač
      1.1. kdor keglja, se s kegljanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: kegljač
ETIMOLOGIJA: kegljati
Jezikovna
Kokrsko ali Kokrško sedlo?

V pravopisu je zapis Kokrško sedlo, ne znam si ga razložiti, zato vas prosim za pomoč. Zakaj je prišlo zapisa pridevnika na ški in ne na ski? Tudi koča je poimenova Cojzova koča na Kokrskem sedlu.

SSKJ²
krepčílo -a s (í)
nav. ekspr. kar daje moč, krepkost: planinci so bili potrebni krepčila / v gostilni so dobili prijeten počitek in krepčilo
Celotno geslo Frazemi
lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni
nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik]
    priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi
FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu)
ETIMOLOGIJA: iz na gobcu
SSKJ²
natvésti -tvézem in natvêsti -tvêzem dov., natvézel; natvézen (ẹ́; é)
1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: kdo ve, kaj vse so jim natvezli; o njej je natvezel toliko slabega / natvesti komu bajke, laži
2. zastar. navezati, privezati: natvesti čoln; iz previdnosti so se planinci natvezli
SSKJ²
planínec -nca m (ȋ)
1. kdor hodi v hribe: planinci so se odpravili na Triglav; navdušen planinec; ekspr. nedeljski planinec
2. kdor živi v hribih ali je doma s hribov; hribovec: planinci kosijo travo pozneje kot dolinci
3. vojak enote, izurjene za operacije v gorah: dodelili so ga k planincem
4. nar. gorenjsko planšar: planinci so prignali živino v dolino
Celotno geslo Sinonimni
planínec -nca m
kdor hodi v planinepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. gornik4, star. gorohodec, ekspr. hribolazec, star. pohodnik, zastar. turist
GLEJ ŠE SINONIM: hribovec, planšar
SSKJ²
planínka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki hodi v hribe: našli so ponesrečeno planinko
2. nar. gorenjsko planšarica: planinci in planinke so se vrnili v dolino
3. planika: utrgati planinko
Celotno geslo Sinonimni
planínski -a -o prid.
ki je v zvezi s planinci
SINONIMI:
knj.izroč. gorniški, star. hribolaški, ekspr. hribolazniški
SSKJ²
planínstvo -a s (ȋ)
dejavnost planincev: organizirano planinstvo; razvoj planinstva / veselje do planinstva / ekspr. slovensko planinstvo je spodbujalo narodno zavest slovenski planinci
Pravopis
planínstvo -a s, pojm. (ȋ) razvoj ~a; skup., poud. slovensko ~ |planinci|
SSKJ²
prigáziti -im dov., prigázila in prigazíla; prigážen tudi prigázen (á ȃ)
gazeč priti: planinci so prigazili do koče, pod steno; prigaziti po blatu, snegu
Število zadetkov: 32