Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
lǫ́nica, f. 1) der Heuhaufe auf Wiesen, Cig., Jan., Hal.-C., Kras-Erj. (Torb.); kup sena naložen na vejevje, da se lahko potegne s planine nizdolu, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); l. slame, ein Strohhaufen, Cig., C.; — 2) die Spannung eines Hügels, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides (gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Bolške planine-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
mółža, f. 1) das Melken; o molži, zur Melkzeit; veliko molže imeti, viel Milch bekommen, Gor.; — 2) eine Laube bei Alpenhütten als Melkstätte, C.; ozka ulica v planinskem stanu, kjer sede ovčarji (kozarji) in molzejo ovce (koze), Bolške planine-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško (Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
rdečíti, -ím, vb. impf. röthen; solnce je planine rdečilo z zadnjimi žarki, Erj. (Izb. sp.); — r. se, roth werden, sich röthen.
Pleteršnik
spuščȃłnica, f. nekoliko nagnjena deska, na kateri se na novo narejeni sirov hleb odceja, Bolške planine-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
stẹníca, f. 1) zidana in zgoraj z desko pokrita dobro visoka klop, ki služi namesto mize, Bolške planine-Erj. (Torb.); — 2) die Wanze; pozemne, povodne stenice, Erj. (Z.); nekrilata drevesna s., die ungeflügelte Baumwanze (pyrrhocoris apterus), posteljna s., die Bettwanze (acanthia lectularia), siva drevesna s., die graue Baumwanze (pentatoma grisea), Erj. (Ž.); — 3) die Quetschwunde (mit unterlaufenem Blut), C.
Pleteršnik
vídẹti, vȋdim, vb. impf. (pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.-Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče-Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
Pleteršnik
zamakljìv, -íva, adj. entzückend, Cig.; kako zamakljiv je pogled na daljne planine, Glas.
Število zadetkov: 9