Zadetki iskanja
Pravopis
búšiti -im dov. búšenje (ú ȗ) Voda ~i iz votline; poud.: ~ iz hiše |hitro oditi, planiti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. bušiti ob koga/kaj Val ~i ~ skalo se s silo zadene
Pravopis
Pravopis
jók -a m, pojm. (ọ̑) od ~a pordele oči; Gre mu na ~; poud.: planiti v ~ |začeti močno jokati|; ~ in stok |tožbe, tarnanje|; ~ burje |zavijanje|
Pravopis
nad predl.
I. z or.
1. mestovni prostorski Letalo kroži ~ mestom; sklanjati se ~ načrti; raniti si nogo ~ kolenom
2. vezljivostni gospodovati, vladati ~ kom; prevzeti poveljstvo ~ enoto; zmaga ~ fašizmom; biti razočaran ~ prijateljem; maščevati se ~ sovražnikom; jokati ~ kom; veselje ~ dogodkom; razočaranje ~ kom
3. lastnostni biti skopuh ~ skopuhi
II. s tož., v zvezi z naslonsko obliko os. zaim. nád..
1. ciljni prostorski ~ naše kraje priteka hladen zrak; Letalo se je dvignilo ~ oblake; skloniti se ~ otroka; obesek za ~ vrata
2. vezljivostni hoteti se dvigniti ~ druge; Nesreča pride nadnje; planiti ~ sovražnika
3. količinski plačati ~ pet tisoč tolarjev; tehtati ~ sto kilogramov; visok ~ tri tisoč metrov; star ~ petdeset let
I. z or.
1. mestovni prostorski Letalo kroži ~ mestom; sklanjati se ~ načrti; raniti si nogo ~ kolenom
2. vezljivostni gospodovati, vladati ~ kom; prevzeti poveljstvo ~ enoto; zmaga ~ fašizmom; biti razočaran ~ prijateljem; maščevati se ~ sovražnikom; jokati ~ kom; veselje ~ dogodkom; razočaranje ~ kom
3. lastnostni biti skopuh ~ skopuhi
II. s tož., v zvezi z naslonsko obliko os. zaim. nád..
1. ciljni prostorski ~ naše kraje priteka hladen zrak; Letalo se je dvignilo ~ oblake; skloniti se ~ otroka; obesek za ~ vrata
2. vezljivostni hoteti se dvigniti ~ druge; Nesreča pride nadnje; planiti ~ sovražnika
3. količinski plačati ~ pet tisoč tolarjev; tehtati ~ sto kilogramov; visok ~ tri tisoč metrov; star ~ petdeset let
Pravopis
objèm -éma m (ȅ ẹ́) ~ ob slovesu; poud. planiti si v ~ |burno se objeti|; privzdig.: živeti v ~u gozdov v gozdovih; priti v ~ smrti umreti
Pravopis
planíti in plániti -em tudi plániti -em dov. pláni -te in -íte tudi -i -ite; plánil -íla tudi -il -ila, plánit; (plánit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ iz hiše, k oknu; poud. ~ v jok, v smeh |nenadoma zajokati, zasmejati se|; poud. planiti na koga/kaj ~ ~ fanta kot lev |napasti ga|; poud. planiti v koga/kaj Nenadoma je planil vanj veter |ga zadel|; poud. planiti po kom/čem ~ ~ nasprotniku |napasti ga|; ~ ~ jedi |začeti hlastno jesti|
Pravopis
po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro
Pravopis
pokônci1 nač. prisl. (ó) postavljati kaj ~; planiti, skočiti ~; stati ~; spraviti koga ~ (s čim); Upanje ga drži ~; nositi glavo ~ |biti ponosen, samozavesten|; Ob tem so mu šli lasje ~ ustrašil se je, bil je zgrožen; Pet otrok je spravila ~ vzredila, vzgojila; poud. Prazna vreča ne stoji ~ |Brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro|
Pravopis
pŕhniti -em dov. pŕhnjen -a; pŕhnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ slino iz ust; Konj ~e; poud.: Zajec ~e iz detelje |steče, švigne|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; ~ v vodo |planiti, skočiti|
Število zadetkov: 9
Dostopnost