planiti, skočiti
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
bukniti dov., F3, irruo, irruere, nad eniga bukniti, planiti, vdariti, ṡkozhiti; irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar vdariti; impepetum facere, naglu planiti, nad eniga bukniti
Celotno geslo
eSSKJ16
bukniti -em dovršni glagol
1. kdo; s prisl. določilom kraja navadno nepričakovano in silovito, s sovražnim namenom planiti kam; SODOBNA USTREZNICA: vdreti
1.1 kdo; nad koga/kaj navadno nepričakovano in silovito, s sovražnim namenom planiti na koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: napasti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih
Vorenc
hrup m, F4, ingruere, s'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; tumultum facere, hrúp délati, ſturiti; tumultuosè, s'nepokojam, s'hrupom; tumultus, -us, hrúp, nepokoi
Vorenc
kmalu (k'malu) prisl., F8, aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnuſt dajati; ex abruptò, kmalu, naglu; impetere, k'malu na eniga planiti, vdariti; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu goréti; omnes gemellis foetibus, vſe kmalu breye s'dvozhizhi; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; una, ṡkupai, kmalu; unanimes, ſpravni, vſi kmalu, s'enako volo, ali miſſeljo
Vorenc
lakota ž, F9, adesurire, vekſho lakoto iméti, ſylnu lazhin biti; bulimus, ena nesitna lakota; coenaturire, lakoto, ali luſht k'vezherji imèti; duram famen depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; esuries, lakota; fame enectus, od lakote vmorjen; famen ferre, lakoto tarpéti; fames, -mis, glad, lakota; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla
Vorenc
lotiti se dov., F6, adoriri, s'djanîam, ali s'beſſédo ſe eniga lotiti; adorsus est me, ſe je mene lotil; aggredi, ſe lotiti, ẛazheti eniga popaſti, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti; febris semitertiana, kir ſe zhovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; febris tertiana notha, katera ſe zhlovéka loti, de nevei prou, ob katerim zhaſſu ima priti; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla
Pleteršnik
nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.-Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
Besedje16
Vorenc
obiti dov., F2, invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota ali ṡhela obſhla
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: obiti dov., tractare, begehen objiti Hyp.586
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: obiti dov., tractare, begehen objiti Hyp.586
Vorenc
oven1 m, F4, aries, en oven, koſhtrun; prosedamum, -mi, ena boléṡan teh jarzou, ali ovnou, de ne morejo ováz breyti; vervex, réṡani oven, ali kaṡhtrún, ṡkopiz; voniscare, ſe terkati kakòr ovni, s'rogmy planiti nad eniga
Vorenc
padati nedov., F15, cadere, paſti, padati; cadunt folia, lyſtje lety, pada; casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; collabascere, doli pozheniti, padati, doli vhajati; dropax, ṡhalba de laſſè padajo; illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati; ingruere, s'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; irrorat, roſſa pada, roſſy; nutare, migati, majati, padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati; peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety; perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi padati; poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo; rorat, roſſa pada; succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli padati; titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi; prim. padaječ, padejoč, padeoč
Pleteršnik
plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.-C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.-C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.-C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.-Vest.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
planiti dov., F9, circunvadere, na vſe kraje planiti, paſti; coniscare, ſe terkati kakòr ovni, s'rogmy planiti nad eniga; impetere, k'malu na eniga planiti, vdariti; impetum facere, naglu planiti, nad eniga bukniti; ingruere, s'plaṡom padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti; insilire, savſeſti, planiti, gori ṡkozhiti, ſe ṡatezhi; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; irruere, planiti; irruo, irruere, nad eniga bukniti, planiti, vdariti, ṡkozhiti
Svetokriški
planiti -nem dov. planiti: on pruti ny plane 3. ed. ter sazhne laiat ǀ dua velika zherna pſsa planio 3. mn./dv. k'temu martvimu truplu ǀ Planio 3. mn. ty neusmileni sholnery na Chriſtusa ǀ nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil del. ed. m ǀ en dan kadar je ſpal Zvergilzi ſo bily planili del. mn. m zhes njega
Celotno geslo
Megiser
planiti dovršni glagol
Vorenc
priteči dov., F13, accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti; accurrere citò, perlomaſtiti, hitru pertezhi; affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti; corrivatus, -a, -um, kar je v'eno vodó v'kupai perteklu; influere, notar tezhi, notar pertezhi; intercursare, v'meis priti, v'meis pertezhi; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; occursare, pruti tezhi, pruti pertezhi; ocurrere, na miſel priti, na pruti priti, ali pertezhi, ſrezhati; recurrere, v'drugu pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi, ſe verniti, pertezhi; succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi pertezhi; prim. pritekoč
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost