Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]
    1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
    2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
preríjski preríjska preríjsko pridevnik [preríski]
    ki je v zvezi s prerijo
STALNE ZVEZE: prerijski pes
ETIMOLOGIJA: prerija

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
planjáva -e ž (ȃ)
navadno večji raven svet brez drevja in grmovja: pred njim se je razprostirala travnata planjava; sredi planjave je rasla skupina brez; peščena, skalnata planjava; pren. jezerska, morska planjava
SSKJ²
pojèzd -ézda m (ȅ ẹ́star.
1. ježa1biti utrujen od dolgega pojezda; popoldanski pojezd / tudi ob tretjem pojezdu okoli stebra ni sprožil loka
2. skupina jezdecev: na robu planjave so zagledali pojezd
♦ 
zgod. javni zbor v župi, na katerem je oskrbnik gospostva s spremstvom razsojal prepire, kaznoval prestopke, pobiral davke

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
maklúra samostalnik ženskega spola
    iz botanike manjše listnato drevo z večjimi trni in velikimi plodovi v zelenem zrnatem ovoju; Maclura pomifera 

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Kalevala
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Kalevale samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
mitološka pokrajina
IZGOVOR: [kalevála], rodilnik [kalevále]
BESEDOTVORJE: Kalevalčan, Kalevalčanka, Kalevalčanov, Kalevalčankin, kalevalski
Celotno geslo ePravopis
montanski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
montanska montansko pridevnik
IZGOVOR: [montánski]

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
doglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) mit dem Auge erreichen; dogledati ne morem te planjave, ich kann die Länge der Fläche nicht absehen, Cig.; — 2) d. se = nagledati se: oko se nikdar do sitosti ne dogleda, Dalm.
Pleteršnik
lȋšje, n. coll. Flechten, Z.; planjave poraščene z lišjem in mahovjem, Bes.
Pleteršnik
planíca, f. prostor brez drevja in grmovja v gorah, C., Vas Krn, Lašče-Erj. (Torb.); planica ali planjava je strma ali ravna in planica je manjša od planjave, Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 11