Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
rdečepẹ̑rka -e ž
SSKJ²
rêpen2 in répen -pna -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na rep: repne dlake; repna peresa
 
anat. repno vretence; zool. repna plavut neparna plavut na koncu repa pri ribah, kitih
Pravopis
rêpen -pna -o in répen -pna -o (ȇ; ẹ̑)
rêpni -a -o in répni -a -o (ȇ; ẹ̑) ~a plavut
Celotno geslo Pohlin
repetnica [repetníca] samostalnik ženskega spola

plavut

PRIMERJAJ: plavuta

Geologija
rêpna plavút -e -i ž
SSKJ²
ríbji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na ribe: ribji rep; ribja koščica se mu je zataknila v grlu; ribja luska, plavut; nebo je čisto kot ribje oko / ribji samec; ribja jajčeca ikre; ribje meso / ribje jate / ribje jedi; ribja juha; ribja konzerva; ribje olje olje iz svežih jeter ribe trske / ribja hrana hrana za ribe / ribja restavracija restavracija, kjer se streže zlasti z ribjimi jedmi; ribja tržnica / papigi so dali ribjo kost apnenčasto ploščico, ki tvori ogrodje sipe; steznik z ribjimi kostmi z opornicami iz vosov vosatih kitov
● 
ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; ekspr. strmel je vanjo s svojimi ribjimi očmi hladnimi, brezizraznimi
♦ 
agr. ribji hrbet ali ribja kost oblikovanost trte, pri kateri se šparoni vežejo vodoravno na eno ali na obe strani žične opore; ribja moka krmilo iz posušenih zmletih rib in ribjih odpadkov; fot. ribje oko širokokotni objektiv, ki zajema slikovni kot 180°; gastr. ribji ragu; ribja marinada z marinado polita riba; med. ribja koža kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice; metal. ribje oko okrogla, krhka, svetla lisa s poro ali delcem žlindre v zvaru kot varilska napaka; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; obrt. ribja kost okrasni vbod, s katerim se sestavita dva kosa tkanine; rib. ribji drobiž majhne, gospodarsko nepomembne vrste rib; ribji vložek v ribolovno vodo spuščene ribe za povečanje količine rib v njej; ribja steza umetno narejen prehod za ribe čez visoke vodne pregrade; ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; um. ribji mehur okras v obliki ribjega mehurja, zlasti kot sestavni del gotskega krogovičja; vet. ribji hrbet nenormalno izbočena hrbtenica pri prašičih; zool. ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; ribji orel orel, ki se hrani z ribami, Pandion haliaëtus; ribja pijavka pijavka, ki se prisesa na škrge, kožo rib, Piscicola geometra; ribja trakulja široka trakulja; ribja uš
    ríbje prisl.:
    ribje hladna ženska; po ribje je lovila zrak; po ribje odpirati usta molče
SSKJ²
sardélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sardele: sardelna plavut
 
gastr. sardelni filet vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju; sardelno maslo namaz iz surovega masla in sardelnih filetov
Pravopis
sardélen -lna -o (ẹ̑)
sardélni -a -o (ẹ̑) ~a plavut
SSKJ²
soméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ki ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: someren trg; ta okrasni lik je someren; obraz je someren
// razvrščen v prostoru tako, da ga umišljena črta, ravnina deli na dva enaka, skladna dela: zdaj so ploščice na igralni deski somerne / leva roka je somerna z desno
● 
knjiž. hoditi, tolči v somernem ritmu v enakomernem; knjiž. za ta prekršek je bila kazen somerna sorazmerna
♦ 
bot. dvobočno somerni cvet cvet, ki se lahko z dvema ravninama razdeli na dva enaka dela; geom. osno, ravninsko, središčno someren glede na os, ravnino, središče; zool. somerna repna plavut; dvobočno somerna žival žival, ki ima enako levo in desno polovico
    somérno prisl.:
    biti somerno raščen; somerno razvrščene gredice
SSKJ²
tôlst -a -o [tou̯stprid. (ȏ óknjiž.
1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti
2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo
● 
knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja
♦ 
etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo
SSKJ²
tolščénka -e [tou̯ščenkaž (ẹ̄)
zool. neparna plavut pri lososih, postrvih med hrbtno in repno plavutjo:
Pravopis
tolščénka -e [u̯š] ž (ẹ́; ẹ̑) |plavut|
SSKJ²
trebúšen1 -šna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki
 
anat. trebušna mrena mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; (trebušna) prepona mišična pregrada med prsno in trebušno votlino; trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebušni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebušno dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebušna prepona; zool. trebušna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
Geologija
trebúšna plavút -e -i ž
Pravopis
..út2 ž. prip. obr. (ȗ) ʻvršilnicaʼ perút, plavút
Geologija
ventrálna plavút -e -i ž
Geologija
ventrálni -a -o prid.
Število zadetkov: 57