Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Smučanje
snéžni pláz -ega plazú m
Terminološka
Snežni plaz
Imam vprašanje v zvezi s terminom snežni plaz , ki označuje gmoto snega, ki zdrsne po strmini navzdol. Kateri pridevnik naj izberem pri terminih, ki so povezani s snežnim plazom, npr. lavinska ali plazovna oprema , lavinski ali plazovni trojček , lavinski ali plazovni bilten ? Je lavinski vrstni pridevnik, plazoven pa lastnostni?
SSKJ²
sondírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. s sondo raziskovati, meriti: sondirati morsko dno, visoke plasti ozračja
// med. s sondo preiskovati ali zdraviti: sondirati rano, želodec
2. publ. ugotavljati, raziskovati kako mišljenje, stanje
a) pred določenim dejanjem, odločitvijo: previdno so sondirali, kaj lahko zahtevajo; sondiral je teren in ugotovil pripravljenost za pogajanja
b) na osnovi raziskave, spraševanja manjše, vzorčne skupine: sondirati javno mnenje
♦ 
alp. reševalci sondirajo plaz; arheol. sondirati keltsko najdišče
Pleteršnik
spę́sniti, -pę̑snem, vb. pf. 1) herabgleiten machen: s. sekiro z rame (herabnehmen), Jurč.; — (pren.) sklep svoj s., seinen Vorsatz aufgeben, Jurč.; — 2) s. se, herabrutschen: spesne se mi, es rutscht mir aus, Dol.-Erj. (Torb.); plaz se spesne, die Lawine stürzt herab, C.; sich losmachen, Svet. (Rok.); strop se je bil nad njim spesnil in vrhu njega zgrudil, Jurč.; — missglücken, Let.; — früh absterben, Cig.
Celotno geslo Etimološki
splȍh prisl.
Planinstvo
spontáni pláz -ega plazú m
Vorenc
sprehajanje sdeambulatioſhpanzeranîe, ſprehajanîe, prehod; deambulatoriumplaz ẛa ſprehajanîe
Planinstvo
sprijéti snég -ega snegá m
Pravopis
spróžen -a -o; bolj ~ (ọ́) ~ plaz; ~e noge iztegnjene
spróženost -i ž, pojm. (ọ́)
SSKJ²
sprožíti1 in spróžiti -im dov. (ī ọ́)
1. narediti, povzročiti, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožiti s snegom obloženo vejo
2. z dotikom, s sprostitvijo spraviti
a) v delovanje: sprožiti alarmno napravo; lisica je sprožila nastavljeno past / sprožiti fotografski aparat / pomeril je in sprožil; po nesreči se je puška sprožila / sprožiti strel ustreliti
b) v gibanje, premikanje: stopal je previdno, da ne bi sprožil kamenja; plaz se sproži / sprožiti puščico; pren., ekspr. s svojim člankom je sprožil plaz ogorčenja
3. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nastane, se začne: ta odločitev je sprožila nasprotovanje; spor je sprožil vojno; sprožiti demonstracije, spopade / publ.: sprožiti akcijo dati pobudo zanjo, začeti jo; na sestanku so sprožili vprašanje organizacije so začeli razpravljati o organizaciji; ob tem problemu se vedno sproži živahna razprava
4. ekspr. vzbuditi, povzročiti: igra je sprožila pri gledalcih veselo razpoloženje
● 
ekspr. četa je prečkala cesto, ne da bi bilo treba sprožiti en sam strel brez boja, streljanja; ekspr. sprožilo se je iz njega: Nič posebnega se ni zgodilo hitro je rekel
♦ 
elektr. sprožiti impulz; kem. sprožiti (kemično) reakcijo; pravn. sprožiti postopek, pravdo; šport. sprožiti štoparico
    spróžen -a -o:
    sprožen plaz; sprožena past; ponovno je bilo sproženo vprašanje razorožitve
Pravopis
sprožíti in spróžiti -im dov. spróženje; drugo gl. prožiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ plaz; ~ puščico; ~ alarmno napravo; ~ kemično reakcijo; pravn. ~ postopek; poud. ~ veselo razpoloženje |vzbuditi, povzročiti|; ~ roko predse iztegniti; publ. ~ vprašanje reorganizacije začeti razpravljati o reorganizaciji; nameriti in ~
sprožíti se in spróžiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Plaz se ~i; Puška se je sprožila po nesreči
Planinstvo
stojíšče -a s
Smučanje
stojíšče -a s
Smučanje
stojíščna tóčka -e -e ž
Celotno geslo ePravopis
Storžič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Storžiča samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Kamniško-Savinjskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Storžiča
IZGOVOR: [stôržič], rodilnik [stôržiča]
BESEDOTVORJE: storžiški
Geologija
stránski odlómni rób -ega -ega -a m
SSKJ²
súh -a -o tudi prid. (ȗ ú)
1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe
// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga
// ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz
2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo / suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku
// ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta
// v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu
3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje / ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim
// ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa
// ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra
4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo
5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo
6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa; ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz
7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto
8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina
9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem
// ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben / njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● 
suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svinčnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ 
adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opiliones
    súho tudi suhó prisl.:
    suho odgovoriti, reči, vprašati; ves čas je suho pokašljeval; ogenj v peči je suho prasketal / v povedni rabi na sončni strani je že suho
     
    grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa
    súhi -a -o sam.:
    tekma med suhimi in debelimi; zbrisati kaj do suhega; likati na suho; biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago; pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja; hraniti seme na hladnem in suhem; priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži; 
prim. suho
Planinstvo
súhi snég -ega snegá m
SSKJ²
tálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tla:
a) talna ploskev / talni mozaik; talne deske / talna obloga; iglana talna obloga tapisom; talne ploščice; talno ogrevanje
b) razgiban talni relief / talni požar požar, ki se širi pri tleh
c) talne plasti
č) za sadjarstvo ugodne talne razmere; talna sestava / talna vlaga
♦ 
alp. talni plaz plaz, pri katerem zdrsnejo vse plasti snega; arhit. talni načrt tloris; talni zidec zidec ob tleh na zunanjščini stavbe; geogr. talna groblja ali talna morena nanesen material pod ledenikom; talna voda voda, ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol., gozd. talni monolit vzorec tal, izrezan v navpični smeri; meteor. talna megla megla, ki leži na zemeljski površini le nekaj metrov visoko; petr. talna plast plast, nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; rib. talni ribolov ribolov, pri katerem vaba leži na dnu, navadno obtežena; talna hrana hrana, ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; šport. talna telovadba telovadba na tleh
Geografija
tálni pláz -ega plazú m
Število zadetkov: 299