- divji pes s kratko rumenkasto ali rdečkasto rjavo dlako, ki živi v Avstraliji in jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Canis lupus dingo
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
díngo dínga samostalnik moškega spola [díngo]
Celotno geslo
eSSKJ
glavàt glaváta glaváto pridevnik [glavàt]
ETIMOLOGIJA: ↑glava
- 1. ki ima zgornji del oblikovan tako, da spominja na glavo
- 2. ekspresivno ki ima veliko glavo
ETIMOLOGIJA: ↑glava
Celotno geslo
eSSKJ
krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
- večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
párkljar párkljarja samostalnik moškega spola [párkljar párkljarja]
- iz zoologije kopitar s sodim številom prstov; primerjaj lat. Artiodactyla
Celotno geslo
eSSKJ
skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša]
- 1. morska riba s prečnimi progami po hrbtu in majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
- 2. iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri
Celotno geslo
eSSKJ
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
- 1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
- 1.1. samec te živali
- 1.2. meso te živali kot hrana, jed
- 2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
- 2.1. meso te živali kot hrana, jed
- 3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
- 4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
- 6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
- 7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
grabežljívec -vca m (ȋ)
1. ekspr. grabežljiv človek: grabežljivec ni nikomur prizanašal; velik grabežljivec in stiskač
2. ekspr. plenilec: volkovi, risi in drugi grabežljivci
1. ekspr. grabežljiv človek: grabežljivec ni nikomur prizanašal; velik grabežljivec in stiskač
2. ekspr. plenilec: volkovi, risi in drugi grabežljivci
SSKJ²
grabljívec -vca m (ȋ)
1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca
2. zastar. plenilec: ptiči grabljivci
1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca
2. zastar. plenilec: ptiči grabljivci
SSKJ²
plenílec -lca [pleniu̯ca in plenilca] m (ȋ)
1. kdor pleni: plenilci so vdrli v skladišče; rešiti dragocenosti pred plenilci / plenilci gradu / popotnike so napadli plenilci roparji
2. žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali: kopenski, morski plenilci; napad plenilca; obramba, zaščita pred plenilci; velike mačke, morski psi in drugi plenilci / krvoločni, nevarni, požrešni plenilci; uspešni, vrhunski plenilci / nekatere živalske vrste nimajo naravnih plenilcev so na vrhu prehranjevalne verige in jih druge živalske vrste ne lovijo
1. kdor pleni: plenilci so vdrli v skladišče; rešiti dragocenosti pred plenilci / plenilci gradu / popotnike so napadli plenilci roparji
2. žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali: kopenski, morski plenilci; napad plenilca; obramba, zaščita pred plenilci; velike mačke, morski psi in drugi plenilci / krvoločni, nevarni, požrešni plenilci; uspešni, vrhunski plenilci / nekatere živalske vrste nimajo naravnih plenilcev so na vrhu prehranjevalne verige in jih druge živalske vrste ne lovijo
Sprotni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sprotni
Celotno geslo
Sprotni
predátor samostalnik moškega spola
- 1. iz biologije žival, ki za hrano lovi in ubija druge živali SINONIMI: plenilec
- 2. slabšalno kdor izkorišča, izrablja druge v svoje namene, navadno pridobitniške SINONIMI: plenilec
- 2.1 kdor izkorišča, izrablja druge v spolne namene SINONIMI: plenilec
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Antarktika
Predlog
Antarktike samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
celina
južno polarno območje
IZGOVOR: [antárktika], rodilnik [antárktike]
BESEDOTVORJE: antarktični
Slovenski pravopis
Pravopis
plenílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȋ) ~i umetnin; živ. varovanje ptic pred ~i
plenílka -e [u̯k] ž, člov. (ȋ)
plenílčev -a -o [u̯č] (ȋ)
plenílka -e [u̯k] ž, člov. (ȋ)
plenílčev -a -o [u̯č] (ȋ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
pȃjek -jka m
Geološki terminološki slovar
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost