Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. pravn., nekdaj zelo hudo kaznivo dejanje zoper premoženje: grabež ga je spravil v ječo; dobil je pet let zapora zaradi grabeža; šlo je za velik grabež ljudskega premoženja
2. star. ropanje, plenjenje: vojna je primeren čas za splošen grabež / že dlje časa se ni zgodil kak napad ali grabež tatvina, rop
3. ekspr. grabežljiv človek: stari grabež je zapustil veliko premoženje / bil je grabež in klatež tat, ropar
4. teh. priprava, s katero stroj grabi, zajema in prenaša sipek material: grabež je zajel vzorce z morskega dna
nanašajoč se na plenjenje: plenilna strast / plenilni pohodi nasprotnikove vojske so opustošili deželo / plenilni nagon
nanašajoč se na plenilce ali plenjenje: plenilski pohod; plenilske čete, horde, tolpe / zasebni plenilski interesi; plenilska logika, mentaliteta; plenilske sposobnosti; plenilska strast plenilna / slabš. plenilski kapitalizem / plenilski dinozavri; plenilske ptice, ribe, žuželke; plenilske vrste, živali
glagolnik od pleniti: plenjenje po gradovih; plenjenje in požiganje / plenjenje premagane dežele / plenjenje naravnih bogastev / plenjenje gnezd, jajc; plenjenje kormoranov, rib / nezakonito plenjenje plavuti morskih psov
nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje / tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo
♦ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
Slovenski pravopis
grábežev -a -o (ȃ)