Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ)
kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
SSKJ
dróg -a m, mn. drogóvi in drógi (ọ̑) 
  1. 1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
    ●     spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
  2. 2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
    ♦     alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
SSKJ
ekstrémen -mna -o prid., ekstrémnejši (ẹ̑) 
  1. 1. zelo oddaljen od povprečnosti česa; skrajen, pretiran: ekstremne ideje; ekstremna politika; najbolj ekstremno glasbeno delo v zadnjem času / ekstremni temperament; ekstremna smer v stranki; ekstremno stališče / ekstremen človek / ekstremni ukrep; ekstremna kazen pretirano ostra, najvišja
    // alp. nanašajoč se na plezanje v izredno težkih, izjemnih smereh s pretežno uporabo tehničnih sredstev: ekstremni alpinist; ekstremni plezalni poizkusi v Alpah; ekstremna alpinistika
  2. 2. mat. največji ali najmanjši: ekstremna vrednost količine
    ekstrémno prisl.: ekstremno težka plezalna smer
SSKJ
krámpež -a m (ȃ) nav. mn.  
  1. 1. teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje: plezati s krampeži
  2. 2. nar. dereza: hoditi s krampeži
SSKJ
léza -e ž (ẹ́) alp. plezanje, pleza: leza v tej steni ni težavna
SSKJ
motíti in mótiti -im nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj: tu te ne bo nihče motil; bojim se, da me bo to motilo pri pisanju; motiti koga pri delu, jedi, učenju; motiti koga s klepetanjem / motiti koga v premišljevanju / kot nagovor: ali motim; prosim, vas smem nekoliko motiti; oprostite, da vas motim; kot vljudnostna fraza: upam, da ne motim; prosim, ne dajte se motiti
  2. 2. nav. ekspr. biti ovira pri delovanju: široke hlače so ga motile pri hoji; kup sena je motil, da nisem videl ljudi; tolšča moti mišična vlakna v njihovem delovanju / z napačnimi opravili motimo rastline pri njihovi rasti
  3. 3. povzročati, da kaj ne poteka normalno, pravilno: motiti obravnavo, proslavo; motiti pouk s predrznimi medklici; s pripombami je motil njegovo pripovedovanje / kaj ti moti mirno življenje / z vpitjem so motili nočni mir; temo in mir je motilo žuborenje potoka; tišino noči so motili tihi glasovi
    // vnašati v celoto neskladnost; kaziti, kvariti: umazana srajca moti skladnost njegove oprave / v starih hišah ga motijo nekateri ogli in stene
  4. 4. povzročati neugodne, slabe občutke: najbolj moti njegova hvalisavost; njegova ošabnost me zelo moti; revščina naj te ne moti; ni ga motilo, da na nekaj vprašanj ni dobil odgovora / kot nagovor: vas ne bo motilo, če prižgem; vas moti, če vas tikam / moti me, ker ne ubogaš / lise po koži so njo motile, drugi jih pa še opazili niso
    // ekspr. povzročati pri kom nemir, zlasti erotični: dekleta so ga na pomlad zelo motila; njena postava ga je motila, da je bil ves iz sebe
  5. 5. nav. ekspr. varati, zavajati: naslov človeka moti, da pričakuje bogve kaj novega / če me vse ne moti, prizadevanja niso bila brez uspeha
  6. 6. povzročati, da je komu kratek čas: na vse načine ga je skušal motiti; z igračami so se otroci dolgo motili; v žalosti se moti z delom / redko motila se je okoli psa ukvarjala se je s psom
  7. 7. knjiž. povzročati motnje: neka tuja postaja moti sprejem / to moti televizijsko sliko
    ●     ekspr. motiti dekleta vzbujati ljubezen, zapeljevati; ekspr. to ne bo motilo najinega prijateljstva zaradi tega bova vseeno prijatelja; ekspr. kaj te pa moti, da mi pošiljaš takega človeka izraža jezo, nejevoljo
    ♦     jur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; šah. akcija dame moti nasprotnikov napad
    motíti se in mótiti se 
    1. 1. delati napake pri kakem delu, navadno duševnem: danes se pri petju veliko motim; motil se je pri popravljanju teksta, pri računanju, v računanju / ekspr. človeška glava se lahko moti
    2. 2. biti v zmoti: kdo se je motil, ti ali jaz; vi se motite; kmalu sem zvedel, da sem se motil; motiti se v sodbi; ekspr. gotovo se ne motim, če trdim, da je stvar slaba; ekspr. grozno, hudo, krepko se motiti; zelo se motite, če mislite to / ekspr.: če se ne motim, je študiral medicino; motil bi se človek, če bi mislil, da so Slovenci Prešernove pesmi pozdravili s posebnim veseljem
    3. 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku vrteti se v glavi, biti omotičen: začelo se mi je motiti / moti se mi že, tako sem lačen zelo sem lačen
      // tisti, ki se jim je motilo, niso bili za plezanje po drevju
      ●       ekspr. misli se mu motijo ne more jasno misliti; ekspr. kaj se ti moti po glavi o čem premišljuješ; preg. motiti se je človeško
    motèč -éča -e: moteče naprave v soseščini; napaka utegne postati sčasoma moteča; moteče bleščanje
    ♦     elektr. moteči oddajnik oddajnik, ki povzroča motnje pri sprejemu programa drugega oddajnika; prisl.: to je moteče vplivalo name
    móten -a -o 
    1. 1. deležnik od motiti: moteni človeški odnosi; pri delu ni rad moten; radijska oddaja je bila motena
    2. 2. ped. oviran v normalni rasti, vzgoji: motena duševnost / čustveno, razvojno, vedenjsko moten; duševno motena oseba
      ♦       jur. motena posest
SSKJ
navpíčnica -e ž (ȋ) knjiž. navpična črta: narisati navpičnico; besede vpišite za drugo debelejšo navpičnico; pren. jambori so bili edine navpičnice v brezkončni vodoravnosti morja
● knjiž. drog ne stoji čisto v navpičnici v navpični smeri; ekspr. plezanje je bilo težavno, ker je bilo polno navpičnic in previsov navpičnih sten
♦ geod. smer težnosti v določeni točki
SSKJ
neváren -rna -o prid., nevárnejši (á ā) 
  1. 1. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh: nevarni poskusi z razstrelivom; ta plin je nevaren; škarje so za otroke nevarne / nevaren ovinek; narasla reka postaja nevarna; na tem odseku je cesta smrtno nevarna / družbi, za družbo nevarni pojavi; biti v nevarnem položaju; zdravju nevarno delo škodljivo
    // to je nevaren človek / nevarna žival ki rada napada
  2. 2. o katerem se domneva, da bo imel za koga slabe, hude posledice: nevarna bolezen, poškodba; rana je smrtno nevarna; nevarno prehitevanje; plezanje po skalah je pozimi nevarno / nevarne grožnje / pogovor se je zasukal v nevarno smer
    ♦     med. nevarna novotvorba
  3. 3. ekspr. o katerega dobrem, pozitivnem uspehu za prizadetega se dvomi: ta tvoj načrt, poskus je nevaren
  4. 4. ekspr. ljubezensko, spolno zelo privlačen: to je nevarna ženska; biti nevaren za žensko srce / njemu ni nobena ženska nevarna
    ●     ekspr. fant je zdaj v nevarnih letih v puberteti
    nevárno 
    1. 1. prislov od nevaren: nevarno zboleti; nevarno strme stopnice
    2. 2. v povedni rabi izraža
      1. a) veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarno je, da se bo v takem vremenu prehladil
      2. b) neprimernost, škodljivost česa: takrat je bilo nevarno govoriti resnico; sam.: to ni nič nevarnega
SSKJ
plázenje -a s (á) glagolnik od plaziti se: plazenje po blatu, skalah; plazenje, skakanje in plezanje / sit sem že tega plazenja po gošči
SSKJ
pléza -e ž (ẹ́) alp. plezanje: skale so oteževale plezo; zimska pleza
SSKJ
plezálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura
♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj
SNB
plezalíšče -a s (í)
prostor za plezanje, navadno športno: ledno plezališče; naravno plezališče; dostop do plezališča; Čeprav je izgubil polovico mišične mase, vsak dan uživa v skalah plezališča v Ospu, kot pravi, enem najlepših plezališč na svetu E (↑)plézati
SSKJ
plezálka -e [prvi in drugi pomen u̯k in lk] ž (ȃ) 
  1. 1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk
  2. 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke
  3. 3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke
    ♦     nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje
SSKJ
plezálnik -a m (ȃ) nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: plezalnik se mu je odvezal; obuti plezalnike
SSKJ
plezálo -a s (á) šport. telovadno orodje za plezanje: na igrišču so postavili nova plezala
SSKJ
plezálski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na plezalce ali plezanje: plezalska oprema / plezalska skupina / plezalska smer / plezalsko znanje
SSKJ
plézanje -a s (ẹ̑) glagolnik od plezati: plezanje opic; plezanje po drevju; priprava za plezanje / planinec se je ponesrečil pri plezanju; plezanje po strmih stenah; tehnika plezanja
SSKJ
plezaríja -e ž (ȋ) žarg., alp. plezanje: privlačevala ga je plezarija
SSKJ
pléža -e ž (ẹ́) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna
SSKJ
porabíti in porábiti -im dov. (ī á) 
  1. 1. narediti, da ni več razpoložljivih
    1. a) materialnih dobrin: denar so že porabili; porabiti kurjavo, premog / vsak mesec porabi veliko vode / plačo je porabila za nakup hrane in obleke / koristno porabiti energijo izkoristiti
      // lahkomiselno je porabil ves zaslužek zapravil
    2. b) možnosti, ugodnosti: porabil je že ves prostor in rož nima kam postaviti / porabil je tudi to, zadnjo priložnost / dopust je porabil poleti na dopustu je bil poleti; svoj prosti čas je že porabil
      // nav. ekspr., v zvezi z za izraža način poteka, izteka določenega časa: vse dneve je porabil za igro; počitnice je porabil za plezanje po hribih / veliko večerov je porabil za študij je študiral
  2. 2. s prislovnim določilom količine izraža količino, mero tega, kar je strojni napravi potrebno za delovanje v določeni enoti: avtomobil porabi deset litrov bencina na sto kilometrov; parni kotel porabi več ton premoga na uro / motor malo, veliko porabi porabi malo, veliko goriva
    // nav. ekspr., navadno v zvezi z za izraža čas trajanja dejanja: vzpenjača porabi za pot dvajset minut / do vrha sta porabila pol ure sta hodila pol ure
  3. 3. knjiž. uporabiti: desko je porabil za veslo / otroke so porabili za vsako delo
    porabívši zastar.: porabivši ugodni trenutek, je zbežal
    porábljen -a -o: hitro porabljen zaslužek
Število zadetkov: 29