Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
daljnovòd -óda (ȍ ọ́) naprava za prenos električne energije na večje razdalje: graditi, trasirati daljnovod; daljnovod Ljubljana—Vrhnika; drogovi, žice daljnovoda / odklopiti daljnovod
// redko cevovod, plinovod
SSKJ
magistrálen1 -lna -o prid. (ȃ) knjiž. glaven, najvažnejši: to je magistralno vprašanje / magistralni plinovod / magistralna cesta, proga
SSKJ
plino... prvi del zloženk  nanašajoč se na plin: plinodržen, plinohram, plinovod
SSKJ
plinovòd -óda (ȍ ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina: položiti, speljati plinovod; naftovod in plinovod
SSKJ
plinovóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na plinovod: plinovodna cev / plinovodno omrežje
SSKJ
prikljúček -čka (ȗ) 
  1. 1. naprava brez lastnega pogona, ki se priključi na kaj: ima veliko kmetijskih strojev in priključkov; vrtalni stroj s priključki / traktorski priključki; priključki za mešalec
  2. 2. del napeljave od omrežja do porabnika: zgraditi priključke; priključek na mestni plinovod že gradijo / dobiti električni, telefonski, vodovodni priključek
    // priprava na tem delu, s katero se naprave priključijo na omrežje: vodovodni priključek je montiran v kleti; v kuhinji je priključek za vodovodno pipo in odtok; poiskati priključek za radio in televizijo
    // priprava na kaki stvari za priključitev česa: fotoaparat ima priključek za bliskovno luč; montirati na avtomobilu priključek za prikolico; pregledati in popraviti bo treba priključek za dimne cevi
  3. 3. cesta, proga ali del ceste, proge, ki povezuje drugo cesto, progo z glavno cesto, progo: priključki bodo kmalu končani; peljati po priključku; cestni, železniški priključek; zgraditi priključek na glavno progo, za novo naselje
    // kraj, prostor, kjer se taka cesta, proga priključi na drugo cesto, progo: hiša stoji blizu priključka
  4. 4. priključitev: navodila za priključek prikolice / dovoliti priključek na električno omrežje / priključek ozemlja / sledi priključek leve noge k desni / narediti priključek priključiti
    ● 
    publ. k upravni zgradbi so zgradili še priključek prizidek; publ. v priključku je navedel še nekatere važne podatke v dodatku, pripisu
    ♦ 
    elektr. daljinski priključek priprava, s katero se priključi računalniški terminal na računalniški sistem; grad. priključek (zidu) mesto, kjer se k enemu zidu priključi drug zid
SSKJ
priključeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. z nameščanjem povezovalne naprave povezovati s čim: priključevati vagone
  2. 2. povezovati z omrežjem: priključevati gospodinjske aparate / ne priključuj radijskega sprejemnika vklapljaj, vključuj
    // povezovati s čim sploh: priključevati nove hiše na plinovod, toplovod
  3. 3. delati, da postane kaj sestavni del kake enote: priključevati občini manjše kraje
    priključeváti se začenjati biti skupaj s kom: po poti so se jim priključevale nove skupine; priključeval se je različnim družbam
    // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridruževati se: priključevati se partizanom / priključevati se odporniškemu gibanju
    ● 
    publ. priključujem se vašemu mnenju soglašam z vami
SSKJ
prikljúčiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: pod klancem so vlaku priključili še eno lokomotivo; priključiti prikolico k avtomobilu, na avtomobil; priprava se priključi k vlečnemu vozilu
  2. 2. povezati z omrežjem: strokovnjak jim je priključil pomivalni stroj; priključiti plinski štedilnik, televizor / priključiti motor vklopiti, vključiti; grelec se avtomatično priključi
    // povezati s čim sploh: priključiti stransko cesto na glavno; priključiti peč na dimnik; priključiti se na električno omrežje, plinovod, toplovod
    // začeti dovajati: plačati smo morali dolg, da so nam spet priključili električni tok
  3. 3. narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: četo so priključili brigadi; podjetju bodo priključili več manjših obratov; nekaj krajev so priključili k sosednji občini / samovoljno priključiti zasedeno ozemlje / publ.: kuhinji so priključili še shrambo prizidali; teh živali ne moremo priključiti opicam uvrstiti mednje; prošnji je treba priključiti različne priloge dodati
  4. 4. šport. dati nogo k drugi nogi: naredimo korak z desno nogo, levo pa priključimo / kot povelje priključi naredi vrsto strnjeno
    prikljúčiti se začeti biti skupaj s kom: priključiti se gruči, pogrebnemu sprevodu / priključil se je otrokom, ki so se igrali na dvorišču / zakaj se nam nisi priključil nisi šel z nami
    // začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj; pridružiti se: priključiti se upornikom / priključili so se osvobodilnemu gibanju
    ● 
    zastar. nič neprijetnega se mi ni priključilo zgodilo, pripetilo; publ. vsi so se priključili njegovemu mnenju soglašali z njim
    prikljúčen -a -o: nestrokovno priključen aparat; peč je priključena
SSKJ
priklopíti in priklópiti -im dov. (ī ọ̄) 
  1. 1. z namestitvijo povezovalne naprave povezati s čim: priklopiti lokomotivo; k tovornemu vlaku so priklopili oba potniška vagona
  2. 2. povezati z omrežjem; priključiti: priklopiti plinski štedilnik; strokovnjak mu je priklopil televizijski sprejemnik / priklopiti motor vklopiti, vključiti
    // narediti, da je kaj povezano s čim: priklopiti tovarno na plinovod in toplovod
    // začeti dovajati: ko so plačali pristojbino, so jim priklopili električni tok
  3. 3. publ. priključiti, pripojiti: botaničnemu vrtu bodo priklopili še sadno drevesnico; mestu so priklopili nekaj predmestij / hiši je novi lastnik priklopil hlev prizidal; tekstu je priklopila slovar narečnih besed dodala
    priklopíti se in priklópiti se zastar.  priključiti se, pridružiti se: popoldne se jim je priklopilo še nekaj izletnikov / priklopil se je njihovemu mnenju
    priklópljen -a -o: prikolica je že priklopljena
SSKJ
relácija -e ž (á) 
  1. 1. odnos, zveza: ugotavljati relacije med stvarmi; ti pojavi so v časovni, vzročni relaciji / relacije med ljudmi so se spremenile
  2. 2. razdalja: za krajšo relacijo je cena prevoza sorazmerno višja / polagati plinovod na relaciji Maribor—Nova Gorica / na vmesnih postajah te relacije nekateri avtobusi ne ustavljajo proge, linije
    ● 
    publ. ocenjevati delo na daljše časovne relacije na daljša razdobja; publ. odnosi na relaciji Vzhod—Zahod med Vzhodom in Zahodom
    ♦ 
    mat. odnos med elementi množice
SSKJ
speljáti spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal
    // nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje
  2. 2. nar. zvoziti: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki
  3. 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče
  4. 4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti
    // nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir
  5. 5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod
  6. 6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno
    // vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa
    ● 
    ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo korist
    speljáti se nav. ekspr.  
    1. 1. zdrsniti: sneg se je speljal s strehe; speljati se po hribu
    2. 2. priti skozi kaj ovirajočega: speljati se skozi luknjo v plotu
    spelján -a -o: čez reko je speljan most; cesta je speljana naravnost; pot je speljana v vijugah; voda je speljana v jarek; dobro speljano križišče; prim. izpeljati
SSKJ
trasírati1 -am nedov. in dov. (ȋ) na terenu določati, označevati traso: geodeti trasirajo; trasirati deset kilometrov ceste, železnice / trasirati cesto tako, da se izogne večjim naseljem speljati
// publ. določati, usmerjati: trasirati nadaljnji razvoj; idejno trasirati revolucijo
    trasíran -a -o: trasiran plinovod; dobro trasirana cesta
SSKJ
vòd vóda (ȍ ọ́) 
  1. 1. naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov: napeljati vod; členasti cevni vodi za namakanje v poljedelstvu / nadzemni vod; plinski vod plinovod
  2. 2. naprava iz vodnikov in drugih delov za prenos električne energije ali telekomunikacijskih signalov: graditi, postavljati vode; drogovi, žice vodov; popraviti okvaro na vodu / kabelski vod / električni, telefonski vod
     
    elektr. napajalni vod za dovajanje električne energije porabnikom; visokonapetostni vod; elektr., žel. vozni vod za napajanje vozil z električno energijo pri električni vleki; ptt naročniški vod od centrale do telefonskega naročnika
  3. 3. anat. cevasta tvorba za iztok izločkov ali pretok kake telesne tekočine: jetrni, solzni vod; žolčni vod žolčevod
  4. 4. najmanjša organizacijska enota tabornikov: ustanoviti, voditi vod
  5. 5. voj. vojaška enota iz več oddelkov: četa ima tri vode; komandir voda / minerski, tehnični, zaščitni vod
Število zadetkov: 13