Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
Bunsenov Bunsenova Bunsenovo pridevnik [búnzenou̯ búnzenova búnzenovo]
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: po nemškem znanstveniku Robertu Wilhelmu Eberhardu Bunsenu (1811–1899)
Celotno geslo eSSKJ
gorílnik gorílnika samostalnik moškega spola [gorílnik]
    1. grelna naprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv
    2. kuhalna naprava na plinska ali tekoča goriva
      2.1. del te naprave, ki oddaja toploto
STALNE ZVEZE: Bunsenov gorilnik
ETIMOLOGIJA: ↑gorilen
Celotno geslo eSSKJ
konjúšnica konjúšnice samostalnik ženskega spola [konjúšnica]
    1. stavba za bivanje in oskrbo konj
    2. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjenica
    3. ekspresivno podjetje, tovarna za izdelovanje, razvoj vozil določene znamke
ETIMOLOGIJA: iz konjuh ‛konjušnik’, iz ↑konj

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
atmosfêra -e ž (ȇ)
1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast
2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih
3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2
♦ astron. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
SSKJ²
blažílnik -a m (ȋ)
teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja: hidravlični, plinski, teleskopski blažilniki; popolnoma nastavljiv blažilnik; vzmeti sredinskega, zadnjega blažilnika; nadzor delovanja blažilnikov / blažilnik tresljajev, udarcev
SSKJ²
bôjler -ja m (ó)
naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler; električni, plinski bojler; stoječi stolitrski bojlerji
♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj
SSKJ²
cevovòd -óda m (ȍ ọ́)
naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov: napeljati, zapreti cevovod; kontinentalni cevovod; plinski cevovod; gradnja cevovoda
♦ teh. tlačni cevovod v katerem je notranji tlak večji od zunanjega
SSKJ²
generátor -ja m (ȃ)
stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator
♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
SSKJ²
gorílec -lca [tudi goriu̯ca] m (ȋ)
1. teh. del gorilnika, iz katerega izstopa plamen: gorilec pri plinskem štedilniku
2. grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv; gorilnik: butanski, plinski gorilec
SSKJ²
gorílnik -a m (ȋ)
grelna priprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv: plin je začel uhajati iz gorilnika; plinski gorilnik; gorilnik na špirit
♦ teh. gorilnik za varjenje
// del grelne naprave na taka goriva, ki oddaja toploto: prižgati gorilnik; kuhalnik z enim gorilnikom / električni gorilnik grelec
SSKJ²
gospodáren -rna -o prid., gospodárnejši (á ā)
1. ki zna dobro gospodariti: gospodaren kmet; gospodarna in skrbna žena
2. ki ustreza vidikom varčnosti, smotrnosti: doseči gospodarno proizvodnjo; gospodarno trošenje sredstev / gospodarno ravnanje
// ki ob majhni porabi česa daje dober učinek; ekonomičen: plinski radiatorji so zelo gospodarni
    gospodárno prisl.:
    gospodarno izkoriščati zemljo; gospodarno živeti
SSKJ²
grélec -lca [grelca in greu̯ca] m (ẹ̑)
1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: vključiti grelec / potopni grelec; električni grelec za mleko, za vodo
♦ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače
// del grelne naprave, ki oddaja toploto: grelec se je pokvaril / pri kuhalniku je grelec položen v spiralaste utore grelna žica; plinski kuhalnik na dva grelca gorilnika; električni štedilnik s tremi grelci grelnimi ploščami
2. pleten, navadno volnen ovoj za gretje zapestja, kolena: na rokah je imel grelce; spletla je grelce za revmatična kolena
SSKJ²
indicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. nakazovati, napovedovati, opozarjati: razlike v rezultatih indicirajo tehnično napako
♦ strojn. indicirati stroj posneti indikatorski diagram; teh. indicirati plin ugotoviti prisotnost določenega plina v plinski zmesi
    indicíran -a -o:
    indiciran gospodarski razvoj
    ♦     med. indicirani splav umetni splav iz medicinskih razlogov; indicirano zdravilo zdravilo, ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; strojn. indicirano delo delo, ki se izračuna na podlagi indikatorskega diagrama
SSKJ²
indikátor -ja m (ȃ)
1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv indikator o kulturnih potrebah
// ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza
2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine; lakmus in drugi indikatorji
♦ strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi
SSKJ²
izgórek -rka m (ọ̑)
kar ostane po gorenju: odstraniti zoglenele izgorke; plinski izgorki
SSKJ²
izpúst -a m (ȗ)
1. nav. mn. odvajanje odpadnih snovi ali snovi, ki nastanejo kot stranski produkt: izpusti ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov; izpust odplak, plinov; izpusti škodljivih snovi
2. izpustitev: aretiranec čaka na izpust; izpust iz zapora / izpust živine na pašo
3. odprtina za izpuščanje česa: plinski avtomat ima lahko več izpustov; izpust za paro; zbiralnik z izpustom v reko
♦ agr. izpust ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine; grad. izpust objekt pri dolinski pregradi za praznjenje vode iz akumulacijskega jezera; jezikosl. izpust neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati; pravn. pogojni izpust
SSKJ²
jezíček -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od jezik:
a) mačica ga je lizala z jezičkom; kazala je rdeč jeziček
b) ognjeni jezički; stopnice je razsvetljeval trepetajoč plinski jeziček
2. jeziku podoben predmet ali tak del priprave: odpreti konzervo tako, da se potegne za jeziček; jeziček v zaponki; pritisniti na jeziček samokresa na petelina
// tak del na tehtnici, ki kaže ravnotežje: jeziček se na tehtnici nagne, premakne
// glasb. majhen, prožen kos lesa ali kovine v instrumentu, ki pod vplivom zračnega toka tvori zvok: kovinski jeziček
3. anat. jezičasti podaljšek mehkega neba: jeziček se trese; jeziček je vnet
● ekspr. jeziček se ji je razvezal začela je (dosti, sproščeno) govoriti; ekspr. jeziček ji teče spretno, z lahkoto govori, se izraža; ekspr. malo počakajte, to ji bo še tekel jeziček rada bo govorila, povedala; publ. biti, tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali
♦ voj. jeziček priprava pri bombi, ki se izvleče, da se aktivira; zool. jeziček žlebasto podaljšane zadnje čeljusti pri čebelah; žel. jeziček kretnice gibljivi del
SSKJ²
kandeláber -bra m (á)
1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber
// pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber
2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber
SSKJ²
kògenerácija -e ž (ȍ-á) elektr.
hkratno pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo: kogeneracija na lesno biomaso; naložba v kogeneracijo; plinski motor za kogeneracijo
SSKJ²
kóma3 -e ž (ọ̑)
astron. plinski ovoj, ki obdaja jedro kometa: komet je imel okroglo komo in dolg rep
Število zadetkov: 83