- 1. ki je v zvezi s pnevmokokom
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
pnevmokókni pnevmokókna pnevmokókno pridevnik [pneu̯mokókni]
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
pojézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
začeti jezditi: osedlal je konja in pojezdil / pojezditi na sprehod, v boj odjezditi
● star. pozimi me je pojezdila pljučnica sem zbolel za pljučnico
začeti jezditi: osedlal je konja in pojezdil / pojezditi na sprehod, v boj odjezditi
● star. pozimi me je pojezdila pljučnica sem zbolel za pljučnico
SSKJ²
pokopáti -kópljem tudi -ám dov., pokôplji pokopljíte tudi pokôpaj pokopájte; pokôpal (á ọ́, ȃ)
1. navadno z določenim obredom dati, položiti truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokriti: pokopati mrtve, ubite; pokopali so ga na domače pokopališče, v rodbinsko grobnico / pokopati po cerkvenem, civilnem obredu; pokopati z vojaškimi častmi / očeta smo pokopali pred desetimi dnevi
2. nav. 3. os., ekspr., navadno v zvezi s pod seboj pokriti s seboj in s tem navadno povzročiti smrt: plaz je pokopal pod seboj skupino turistov; zrušila se je betonska streha in pokopala pod seboj sto ljudi / konj je pokopal jezdeca pod seboj
// zasuti, prekriti: sneg je pokopal grmič pod seboj / val je pokopal čoln pod seboj zalil
3. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: pokopala ga je huda bolezen, pljučnica / pokopala ga je pijača, žalost / dinozavre je pokopala njihova velikost
4. ekspr. narediti, povzročiti, da
a) je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: pokopala ga je neprevidnost, oholost; s to izjavo se je obtoženec dokončno pokopal
b) kdo ne more, ne sme več opravljati svoje dolžnosti, funkcije: ta članek je urednika pokopal; politično se pokopati
c) se kaj ne uresniči: to je pokopalo njihove ideje, načrte, želje / s tem si pokopal našo akcijo
č) kaj preneha biti, obstajati: ta dogodek je pokopal vso njegovo srečo / dvostopenjski študij so na fakulteti pokopali pred desetimi leti
5. ekspr. prenehati biti v stanju, kot ga nakazuje določilo: pokopati misli na beg; pokopati svoje upe, želje / v pijači je skušal pokopati te spomine / pokopali smo preteklost in začeli novo življenje; pokopati medsebojno sovraštvo
6. krajši čas kopati: konj je pokopal s prednjima nogama / še to gredico moram pokopati
● star. nismo še pokopali vsega krompirja izkopali; pokopal ga je domači župnik obred, s katerim so ga pokopali, je opravil; ekspr. globoko je pokopala svoja čustva skrila, prikrila; ekspr. ti nas boš vse pokopala boš živela dalj kot mi; ekspr. nekatere ženske so bolnega soseda že dvakrat pokopale so že dvakrat začele govoriti, misliti, da je umrl; ekspr. ta stil so nekateri kritiki že hoteli pokopati razglasiti za nesodobnega; ekspr. dve ženi je že pokopal sta mu že umrli; knjiž., ekspr. pokopati kak dogodek v pozabo zavestno, hote pozabiti, se ga nehati spominjati; ekspr. to ga je v njihovih očeh pokopalo to je povzročilo, naredilo, da ga niso več cenili, spoštovali; da od njega niso več česa dobrega, ugodnega pričakovali; ekspr. marsikateri nadarjen človek se sam pokoplje povzroči, naredi, da se njegova nadarjenost ne uresniči
1. navadno z določenim obredom dati, položiti truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokriti: pokopati mrtve, ubite; pokopali so ga na domače pokopališče, v rodbinsko grobnico / pokopati po cerkvenem, civilnem obredu; pokopati z vojaškimi častmi / očeta smo pokopali pred desetimi dnevi
2. nav. 3. os., ekspr., navadno v zvezi s pod seboj pokriti s seboj in s tem navadno povzročiti smrt: plaz je pokopal pod seboj skupino turistov; zrušila se je betonska streha in pokopala pod seboj sto ljudi / konj je pokopal jezdeca pod seboj
// zasuti, prekriti: sneg je pokopal grmič pod seboj / val je pokopal čoln pod seboj zalil
3. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: pokopala ga je huda bolezen, pljučnica / pokopala ga je pijača, žalost / dinozavre je pokopala njihova velikost
4. ekspr. narediti, povzročiti, da
a) je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: pokopala ga je neprevidnost, oholost; s to izjavo se je obtoženec dokončno pokopal
b) kdo ne more, ne sme več opravljati svoje dolžnosti, funkcije: ta članek je urednika pokopal; politično se pokopati
c) se kaj ne uresniči: to je pokopalo njihove ideje, načrte, želje / s tem si pokopal našo akcijo
č) kaj preneha biti, obstajati: ta dogodek je pokopal vso njegovo srečo / dvostopenjski študij so na fakulteti pokopali pred desetimi leti
5. ekspr. prenehati biti v stanju, kot ga nakazuje določilo: pokopati misli na beg; pokopati svoje upe, želje / v pijači je skušal pokopati te spomine / pokopali smo preteklost in začeli novo življenje; pokopati medsebojno sovraštvo
6. krajši čas kopati: konj je pokopal s prednjima nogama / še to gredico moram pokopati
● star. nismo še pokopali vsega krompirja izkopali; pokopal ga je domači župnik obred, s katerim so ga pokopali, je opravil; ekspr. globoko je pokopala svoja čustva skrila, prikrila; ekspr. ti nas boš vse pokopala boš živela dalj kot mi; ekspr. nekatere ženske so bolnega soseda že dvakrat pokopale so že dvakrat začele govoriti, misliti, da je umrl; ekspr. ta stil so nekateri kritiki že hoteli pokopati razglasiti za nesodobnega; ekspr. dve ženi je že pokopal sta mu že umrli; knjiž., ekspr. pokopati kak dogodek v pozabo zavestno, hote pozabiti, se ga nehati spominjati; ekspr. to ga je v njihovih očeh pokopalo to je povzročilo, naredilo, da ga niso več cenili, spoštovali; da od njega niso več česa dobrega, ugodnega pričakovali; ekspr. marsikateri nadarjen človek se sam pokoplje povzroči, naredi, da se njegova nadarjenost ne uresniči
- pokopán -a -o:
pokopani načrti, upi; v tem grobu je pokopan njegov sin; spomniti se davno pokopane ljubezni; s tem je vse naše delo pokopano
● ekspr. za nas je on pokopan ne želimo imeti z njim več nobenih stikov, ne zmenimo se več zanj; ekspr. v zaporu je doživel, kaj se pravi biti živ pokopan biti popolnoma ločen od ljudi, življenja zunaj zapora
Pravopis
pokopáti -kópljem tudi pokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ mrtve; poud.: ~ kako čustvo |skriti, prikriti|; Pljučnica ga je pokopala |Umrl je za pljučnico|; ~ upe |prenehati upati|
pokopáti se -kópljem se tudi pokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. S to izjavo se je obtoženec sam pokopal |povzročil obsodbo|
pokopáti se -kópljem se tudi pokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. S to izjavo se je obtoženec sam pokopal |povzročil obsodbo|
Celotno geslo
Sinonimni
pokopáti -kópljem dov.
1.
koga navadno z določenim obredom dati, položiti truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokriti
2.
SSKJ²
položíti -ím dov., polóžil (ī í)
1. narediti, da pride kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo / položiti eno škatlo navrh druge
b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
// narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; lov. žarg.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
// dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali
3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
♦ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja
1. narediti, da pride kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: položiti knjigo na mizo / položiti eno škatlo navrh druge
b) na podlago sploh: položiti denar na mizo, žogo na tla / položil je glavo na mah in zaspal; položiti roko na volan dati / udrlo se mu je, kamor je položil nogo kamor je stopil / ko je položil prst na usta, so vsi umolknili / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl
// narediti, da pride kaj iz pokončnega položaja na tla: puško položi, da ne bo padla / ekspr. nekaj so se prerivali in mimogrede ga je položil vrgel, podrl; lov. žarg.: položil je že marsikaterega zajca ustrelil; položiti žival na dlako ustreliti jo
2. na določen način pritrditi na podlago: položiti linolej, parket, tapete
// dati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: položiti cevi, kabel / položiti kanalizacijo / položiti mine ob obali
3. dati živini (živinsko) krmo: položiti kravam seno / položiti svinjam
4. nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen ga je položila; pljučnica ga je položila za tri tedne; brezoseb. pozimi me je za dva meseca položilo
5. dati, plačati: položiti kavcijo, odkupnino; položiti predpisani znesek na sodišču
6. knjiž., v zvezi z v narediti, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: položiti grožnjo v glas, začudenje v pogled
7. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: ob teh besedah je položil slušalko; položiti orožje vdati se; ded je navadno prvi položil žlico na mizo; ekspr. upamo, da pisatelj ne bo še tako kmalu položil peresa iz rok nehal pisati
● ekspr. položiti cesto v pobočje gore speljati jo; vznes. položiti koga k večnemu, zadnjemu počitku pokopati ga; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; publ. položiti izpit narediti, opraviti; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. položiti vse karte razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; knjiž. položiti svoje misli na papir napisati jih; ekspr. tudi on bo še moral položiti račun se zagovarjati (zaradi svojih dejanj); položiti roko knjiž. sodišče je položilo roko na knjigo je prepovedalo razširjanje, prodajo te knjige; ekspr. nisem še položil roke nanj nisem ga še udaril; pog. položiti roko nase narediti samomor; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. policija je že položila roko na tatove jih je že prijela, ujela; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; publ. položiti temelje čemu opraviti začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; ekspr. položiti svojo usodo v tuje roke prepustiti drugemu, drugim, da odločajo o njej; pog. on je položil že marsikatero žensko imel spolni odnos z njo; pog. položiti koga čez koleno natepsti ga; vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; pog. položiti koga na izpitu negativno ga oceniti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti mu kaj, prositi ga za kaj; pog. koliko si ta mesec položil na stran prihranil; ekspr. s tem dejanjem je položil na tehtnico vse tvegal, da izgubi vse; knjiž. položiti pripoved v pero, v usta sodobnemu kronistu narediti, da jo pripoveduje, piše sodobni kronist; katera se omoži, se v križe položi si povzroči težave, skrbi
♦ lov. položiti krvni sled narediti sled s krvjo divjadi, domače živali, da se pes uči sledenja
- položíti se
1. ekspr., navadno s prislovnim določilom uleči se: položiti se v mehko posteljo; položil se je po klopi in zaspal / položiti se v naslanjač sesti / s hrbtom se je položil na steno naslonil
2. nav. 3. os., nar. postati položen: svet se tam spet položi
- položívši -a -e zastar.:
položivši denar na mizo, je vstal in odšel
- položèn -êna -o:
čez zaboje položena deska
● ekspr. polje je položeno med goro in reko leži
Celotno geslo
Sinonimni
položíti -ím dov. BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
položiti kabel
2.
koga nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da mora kdo ležati
SINONIMI:
položiti kabel
Celotno geslo
Vezljivostni G
položíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem dati koga/kaj na/v kaj / kam
Položila je knjigo na mizo.
Položila je knjigo na mizo.
2.
kdo/kaj namestiti kaj
(V dve sobi) so položili parket.
(V dve sobi) so položili parket.
3.
knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi kaj vplivati na koga
Bolezen ga je položila.
Bolezen ga je položila.
4.
kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
Na banki so sorodniki položili odkupnino za pogrešanega.
Na banki so sorodniki položili odkupnino za pogrešanega.
5.
kdo/kaj nehati uporabljati kaj
Ob teh besedah je položil slušalko.
Ob teh besedah je položil slušalko.
6.
iz lovstva kdo/kaj namestiti kaj
Lovci so položili krvni sled, tako da so naredili sled s krvjo divjadi.
Lovci so položili krvni sled, tako da so naredili sled s krvjo divjadi.
SSKJ²
pridružíti in pridrúžiti -im, tudi pridrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ)
narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: pridružiti manjšo skupino večji / pridružiti ozemlje ene države k drugi državi; delovni organizaciji se je pridružilo več sorodnih organizacij; pridružiti si manjša podjetja / skupini so pridružili še nekaj delavcev dodali; pridružiti se mednarodni organizaciji včlaniti se vanjo
narediti, da postane kaj sestavni del kake enote: pridružiti manjšo skupino večji / pridružiti ozemlje ene države k drugi državi; delovni organizaciji se je pridružilo več sorodnih organizacij; pridružiti si manjša podjetja / skupini so pridružili še nekaj delavcev dodali; pridružiti se mednarodni organizaciji včlaniti se vanjo
- pridružíti se in pridrúžiti se, tudi pridrúžiti se
1. začeti biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: na poti v mesto se mu je pridružil neznanec; pridružil se je koscem na travniku; pridružil se je otrokom, da bi se z njimi igral / ekspr. tu se Donavi pridruži Sava se izliva vanjo
// začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: pridružiti se upornikom; pri napadu se jim je pridružila še druga četa je napadla / že v mladosti se je pridružil naprednemu gibanju se je vključil vanj / pobegnil je iz nemške vojske in se pridružil partizanom šel k partizanom; ekspr. s svojimi romani se je pridružil nesmrtnikom postal zelo slaven, čaščen umetnik
// začeti biti v istem stanju kot kdo drug: pridružiti se vsesplošnemu navdušenju, veselju / pridružiti se otroškim igram
2. imeti, izraziti enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridružili / publ.: pridružiti se mnenju večine soglašati z njo; njegovemu predlogu se je pridružila večina
3. pojaviti se istočasno s čim drugim: angini se je pridružila še pljučnica; že znanim problemom so se pridružili še novi
- pridružívši zastar.:
pridruživši se drugim, so nadaljevali pot
- pridrúžen -a -o:
drugi člani so bili pridruženi; postati pridružena članica organizacije; pridruženo ozemlje
♦ geom. pridružena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera
Celotno geslo
Frazemi
svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá
Celotno geslo
eSSKJ
tuberkulóza tuberkulóze samostalnik ženskega spola [tuberkulóza]
- nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika
Jezikovna
Vejica v primeru, ko imamo prislov in odvisnik povezana z »ali«
Večkrat naletim na težavo pri povezavi prislova in odvisnika z veznikom "ali". Primer:
- Vsak dan ali kadar si zaslužite, prejmete darilo.
- Ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno, zaustavite računalnik.
V tem primeru predvidevam, da vejice v prvem delu povedi ni, pred drugim delom pa je. Imam prav? (Najbrž je rešitev v drugem stavku tudi Ob koncu delovnega dne ali po potrebi zaustavite računalnik. ampak tokrat ne želim bolj elegantne rešitve, ampak prav rešitev v primeru povezave prislova in odvisnika.)
Kaj pa v obratnem vrstnem redu?
- Darilo prejmete vsak dan ali kadar si zaslužite.
- Računalnik zaustavite ob koncu delovnega dne ali kot je potrebno.
Jezikovna
Velika ali mala začetnica pri pisanju bolezni
Pri pisanju bolezni z veliko začetnico me moti predvsem to, da jo s tem nekako povzdignejo, ji podelijo večjo moč, jo napravijo »bolj stvarno«, dejansko ustvarijo neke vrste »entiteto« ...
Pleteršnik
velikonóčnica, f. 1) das Ostermahl, Cig., Jan.; velikonočnico jesti, das Ostermahl halten, V.-Cig.; — 2) das Osterlied, Mur.; — 3) die Küchenschelle, das Windröschen (anemone pulsatilla), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.); — = pljučnica 2), das Lungenkraut, Strp.
SSKJ²
vírusen -sna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na virus: virusni delci / virusni laboratorij
2. ki ga povzročajo virusi: virusne bolezni; virusna epidemija; virusna gripa, pljučnica
1. nanašajoč se na virus: virusni delci / virusni laboratorij
2. ki ga povzročajo virusi: virusne bolezni; virusna epidemija; virusna gripa, pljučnica
Pravopis
zakomplicírati -am dov. -an -ana; zakomplicíranje (ȋ) zaplesti: kaj ~ položaj
zakomplicírati se -am se (ȋ) zaplesti se: Zadeva se je zakomplicirala; zdrav. Pljučnica se je zakomplicirala
zakomplicírati se -am se (ȋ) zaplesti se: Zadeva se je zakomplicirala; zdrav. Pljučnica se je zakomplicirala
Terminološka
Zunajbolnišnični srčni zastoj
V naši raziskovalni skupini se sprašujemo, kateri je slovenski ustreznik za angleški termin out-of-hospital cardiac arrest ( OHCA ), ki označuje mehanično in elektrofiziološko prenehanje delovanja srca, ki se zgodi, ko pacient ni v bolnišnici. V objavljeni literaturi se pojavljata dva, in sicer zunaj-bolnišnični srčni zastoj ter izven-bolnišnični srčni zastoj . Kaj menite vi, obstaja med njima razlika ali lahko uporabljamo oba?
V naši raziskovalni skupini se sprašujemo, kateri je slovenski ustreznik za angleški termin out-of-hospital cardiac arrest ( OHCA ), ki označuje mehanično in elektrofiziološko prenehanje delovanja srca, ki se zgodi, ko pacient ni v bolnišnici. V objavljeni literaturi se pojavljata dva, in sicer zunaj-bolnišnični srčni zastoj ter izven-bolnišnični srčni zastoj . Kaj menite vi, obstaja med njima razlika ali lahko uporabljamo oba?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost