kdo usmerjati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
/Nanovo/ so asfaltirali pločnik in del ceste.
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Vezljivostni G
asfaltírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
Pravopis
SSKJ²
betonírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati, zidati z betonom: na stavbi že betonirajo; betonirati cesto
delati, zidati z betonom: na stavbi že betonirajo; betonirati cesto
- betoníran -a -o:
betoniran pločnik; betonirana tla
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
hodník1 -a m (í)
1. ozek, dolg prostor v stavbi, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: s hodnika se je slišalo govorjenje; iti, stopiti na, v hodnik; pogovarjati se na, v hodniku; obokan, temen hodnik; vrata na hodnik / po stopnicah se je šlo na lesen pokrit hodnik, ki je tekel okrog gornje hiše; pren., ekspr. temni hodniki človeške duše
// naraven ali umetno narejen ozek, dolg podzemeljski prostor: zavezali so mu oči in ga po skrivnih hodnikih odvedli v grad / jamski hodnik
2. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze; koridor: ta rečna dolina je dober prometni hodnik / zračni hodnik med dvema krajema
3. zastar. pločnik: urejati hodnike ob glavni ulici
♦ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov
1. ozek, dolg prostor v stavbi, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: s hodnika se je slišalo govorjenje; iti, stopiti na, v hodnik; pogovarjati se na, v hodniku; obokan, temen hodnik; vrata na hodnik / po stopnicah se je šlo na lesen pokrit hodnik, ki je tekel okrog gornje hiše; pren., ekspr. temni hodniki človeške duše
// naraven ali umetno narejen ozek, dolg podzemeljski prostor: zavezali so mu oči in ga po skrivnih hodnikih odvedli v grad / jamski hodnik
2. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze; koridor: ta rečna dolina je dober prometni hodnik / zračni hodnik med dvema krajema
3. zastar. pločnik: urejati hodnike ob glavni ulici
♦ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov
Celotno geslo
Frazemi
kúra Frazemi s sestavino kúra:
bíti kot slépa kúra, da bi te kúra bŕcnila, da bi te kúra píčila, da bi te kúra píknila, hodíti s kúrami spát, íti s kúrami spát, kot kúra brez gláve, kot môkra kúra, kot políta kúra, kot slépa kúra [zŕno], naj kúra bŕcne kóga, nàjti kàj kot slépa kúra [zŕno], pisáti kot kúra, stára kúra, [še] kúre bi se smejále kómu/čému
bíti kot slépa kúra, da bi te kúra bŕcnila, da bi te kúra píčila, da bi te kúra píknila, hodíti s kúrami spát, íti s kúrami spát, kot kúra brez gláve, kot môkra kúra, kot políta kúra, kot slépa kúra [zŕno], naj kúra bŕcne kóga, nàjti kàj kot slépa kúra [zŕno], pisáti kot kúra, stára kúra, [še] kúre bi se smejále kómu/čému
Celotno geslo
Vezljivostni G
líti líjem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
móker môkra -o stil. -ó prid. (ó ó)
1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo
// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker
// ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku
2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak
3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme
4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje
● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva
1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. suh: mokri čevlji, lasje; moker rokav; pesek je bil vedno bolj moker in težek; mokra brisača, cunja, obleka; cesta je mokra in spolzka; strehe so mokre; mokra drva nerada gorijo; vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro; bil je premražen in moker; biti moker do kolen; ekspr. moker do kože premočen; moker od dežja, potu, rose; obraz, moker od solz; moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo
// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker
// ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku
2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet; mokri travniki; mokra tla / moker mraz, veter, zrak
3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april; mokra jesen; mokre jesenske noči; mokro jutro, poletje, vreme
4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk; mokro brušenje, čiščenje
● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva
- môkro tudi mokró prisl.:
mokro gledati; pločnik se mokro sveti / v povedni rabi: na vrtu je še mokro; imeti mokro v čevljih
● ekspr. v sodu je še mokro je še vino
- môkri -a -o, v predložni zvezi môkri in mókri sam.:
iz mokrega so se vzdigovale megle; na mokrem sedeti; potovati po suhem in po mokrem po kopnem in po vodi; otrok je v mokrem; sejati v mokrem; v mokrem steza ne drži
Celotno geslo
eSSKJ
òpa medmet
- 1. izraža, da je govorec začuden, prijetno presenečen, kaj odobrava
- 2. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, napako
- 2.1. uporablja se, ko govorec želi prekiniti govorjenje sogovornika, mu sporočiti, da način njegovega razmišljanja, delovanja ni sprejemljiv, dober
- 3. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, kaj spozna, zagleda
- 3.1. ponazarja spoznanje, preobrat v mišljenju
- 4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
Celotno geslo
eSSKJ
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc] STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: ↑peš
ETIMOLOGIJA: ↑peš
Celotno geslo
Etimološki
pločevína -e ž
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
plóčnik -a m (ọ̑)
dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika / tekoči pločnik pločnik, pohodna površina, ki deluje na principu tekočega traku
dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika / tekoči pločnik pločnik, pohodna površina, ki deluje na principu tekočega traku
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
plọ̑čnik -a m
Pleteršnik
SSKJ²
preplastíti -ím dov. (ī í)
obnoviti površino z nanosom nove vrhnje plasti: cestišče in pločnik so v celoti preplastili s posebnim asfaltom
obnoviti površino z nanosom nove vrhnje plasti: cestišče in pločnik so v celoti preplastili s posebnim asfaltom
SSKJ²
pritrkávati -am nedov. (ȃ)
1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo
2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično; potrkavati: s palico je pritrkaval ob pločnik; pritrkavati z nogo pri plesu / ekspr. kolesa so enolično pritrkavala / pritrkavati takt
1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo
2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično; potrkavati: s palico je pritrkaval ob pločnik; pritrkavati z nogo pri plesu / ekspr. kolesa so enolično pritrkavala / pritrkavati takt
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost