Zadetki iskanja
Pleteršnik
Vorenc
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
Celotno geslo
Megiser
dež -ja samostalnik moškega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
dež -ja/-a (dež, daž) samostalnik moškega spola
1. padavine v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: dež
1.1 mn. dolgo časa trajajoči ali ponavljajoči se dež; SODOBNA USTREZNICA: deževje
2. s prilastkom velika količina česa padajočega, razsipajočega se; SODOBNA USTREZNICA: dež
FREKVENCA: 205 pojavitev v 20 delih
Prekmurski
dòli príti ~ prídem dov.
1. priti: zNebeſz opet doli pride, ſzodit SM 1747, 13; Nebeſzka Rejcs doli pride BKM 1789, 1; ſzi kmeni doli prisao KŠ 1754, 237; ſzam znebéſz doli priſao, KŠ 1771, 285; je angyel doli priſao znebéſz KŠ 1771, 97
2. prihrumeti, privršati: i doli je priſao vrtélecz vötra na jezero KŠ 1771, 193; I doli je prisla ploha KŠ 1771, 23
1. priti: zNebeſz opet doli pride, ſzodit SM 1747, 13; Nebeſzka Rejcs doli pride BKM 1789, 1; ſzi kmeni doli prisao KŠ 1754, 237; ſzam znebéſz doli priſao, KŠ 1771, 285; je angyel doli priſao znebéſz KŠ 1771, 97
2. prihrumeti, privršati: i doli je priſao vrtélecz vötra na jezero KŠ 1771, 193; I doli je prisla ploha KŠ 1771, 23
Celotno geslo
eSSKJ16
držati se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Pleteršnik
líja, f. = ploha, der Regenguss, C.; tudi pl. lije: dež je šel kakor lije, = lilo je, Podkrnci-Erj. (Torb.).
Prekmurski
Vorenc
nagel prid., F38, festinus, -a, -um, hiter, nagel; furialiter, furiosè, s'naglim divjanîom; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; impetus, nagla ſyla, naglu planenîe; mors subitanea, nagla ſmert; praeceps, -tis, ſtarm, nagel; praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti, viſhina, nagla globozhina; subitatio, nagloſt, hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2
Pleteršnik
palíti 2., -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.-C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
Pleteršnik
plèh 2., pléha, m. = pleme, die Fasel, Cig., Jan.; dobrega pleha živina, C., jvzhŠt.; die Gattung, die Sorte: drevo rodovitnega pleha, C.; — prim. 2. ploha.
Pleteršnik
plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
Pleteršnik
Pleteršnik
plóha 2., f. 1) = pleme, C.; svinjo za ploho imeti, Trst. (Glas.); — 2) die Abstammung: človek bavarske plohe, C.; die Gattung, Jan.; — prim. 2. pleh.
Pleteršnik
Prekmurski
plòha tudi plòja -e ž ploha: Záporesö; ploha KOJ 1833, 184; preci právite, ploha ide KŠ 1771, 214; Da ploha, ſzláp Naſe polé bole mocsa BKM 1789, 351; i vsze sze vlêva ploha KAJ 1870, 133; zdaj po plohi i povoudni kraj jemlés KŠ 1771, 852; I szkázale szo sze de'zd'zevne plohe TA 1848, 13; Naj nebodem drügim tocsa, Niti postenya ploja BRM 1823, 386; Te zrák pa z-mocsnim vihérom, I ſz-plojov ocsiscsáva BRM 1823, 124
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
ploha ž, F4, fontes aquarum, deṡhevne plohe; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber abÿt, ploha je preſhla; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja
Celotno geslo
Megiser
ploha -e samostalnik ženskega spola
Pleteršnik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost