Fran

1. 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest
   ● žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik
2. 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica
3. 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica
4. 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu
   // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

1. 1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom
2. 2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč
3. 3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje

temníti se 
1. 1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti
   ● ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi
2. 2. temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija

temnèč -éča -e: temneč se večer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

1. 1. dajati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj: v temi so tleskala vesla / ekspr. vrata so ves dan tleskala se tleskajoče zapirala
2. 2. povzročati kratke, svetle glasove s ploskim udarjanjem, zadevanjem ob kaj: riba je tleskala z repom / tleskati z jezikom; tleskati s prsti / tleskati z vrati tleskajoče jih zapirati
3. 3. slišno, plosko udarjati: dekleta so s perilom tleskala ob perilnik; otrok je z ročicama veselo tleskal po vodi; med smehom se je tleskal po kolenih, stegnih / prijateljsko so se tleskali po plečih / od navdušenja so tleskali z rokami
4. 4. ekspr. slišno, plosko udarjati, zadevati ob kaj: valovi so tleskali ob skalo; svinčenke so tleskale ob tlak
   // slišno, plosko padati: deske so druga za drugo tleskale z voza / pri skakanju v vodo so tleskali na trebuhe / dež je tleskal na okna, po šipah

tleskáje: smejal se je, tleskaje (se) po kolenih

tleskajóč -a -e: tleskajoči glasovi, udarci; prisl.: tleskajoče udarjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

1. 1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: v temi je slišal tleskniti veslo
2. 2. povzročiti kratek, svetel glas s ploskim udarcem, zadetjem ob kaj: tleskniti s pokrovom cigaretnice; riba je tlesknila z repom / tleskniti z jezikom; tleskniti s prsti / tleskniti z vrati s tleskom jih zapreti
3. 3. slišno, plosko udariti: z roko ga je tlesknil po hrbtu, plečih; zasmejal se je in se tlesknil po stegnih / od navdušenja je tlesknila z rokami
4. 4. ekspr. slišno, plosko udariti, zadeti ob kaj: krogle so tlesknile po oklepu; val je tlesknil ob bok ladje
   // slišno, plosko pasti: knjiga je tlesknila na tla / kadar skoči v vodo, tleskne na trebuh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

1. 1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati
   // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska
2. 2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan
3. 3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo
4. 4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid
   // slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla
5. 5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu
6. 6. ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno
   ● ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki

treskáje: treskaje padati; vrata so se treskaje zapirala

treskajóč -a -e: treskajoče streljanje; prisl.: treskajoče goreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

1. 1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo
   // zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila
2. 2. ekspr. dati močen, rezek glas: semintja je zažvižgala krogla in treščila granata
3. 3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel
4. 4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj
   // slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh
5. 5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil
6. 6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel
7. 7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije
   ● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel

tréščiti se ekspr.  
1. 1. vreči se, skočiti: treščil se je v morje / treščil se je na posteljo
2. 2. spopasti se, stepsti se: v gostilni so se fantje treščili; zver in človek sta se treščila

tréščen -a -o: treščen je bil s stolpa
● pog. biti malo treščen omejen, neumen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

1. 1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi: vesla so začofotala
   // ekspr. iti, stopiti v vodo, v kaj redkega: otroci so kar obuti začofotali v mlako
2. 2. slišno, tleskajoče pasti ali steči: po drevju so začofotale prve dežne kaplje
   // dati tleskajoče, zamolkle glasove: pod njihovimi koraki je začofotalo blato

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.