Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
splôščiti -im tudi sploščíti -ím dov., splôščil tudi splóščil (ō ȏ; ī í)
narediti kaj plosko, ploščato: iz testa oblikovane kroglice pred pečenjem sploščimo; sploščiti žico; pri gledanju na daleč se leča splošči / pritisnil je nos na šipo, da se je sploščil / sploščiti robove z vročim likalnikom
● prostor na njegovih slikah se je sploščil ne daje izrazitega prostorskega vtisa; ekspr. od strahu se je sploščil k steni stisnil
    splôščen -a -o tudi sploščèn -êna -o
    1. deležnik od sploščiti: sploščena leča; sploščena žica; sploščeno železo
    2. ki ima razmeroma majhno debelino: sploščen kamen; sploščen prsni koš; sploščena oblika gomoljev; sploščeno telo nekaterih živali / sploščen nos nos z malo izstopajočo nosno kostjo
SSKJ²
stêklo -a s (é)
trda, krhka, navadno prozorna snov, ki se dobi s taljenjem kremena, sode in dodatkov: steklo se tali; obdelovati, proizvajati steklo; barvasto, brezbarvno, motno steklo; drobci stekla; posoda iz stekla / jensko steklo odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom; neprebojno steklo; optično steklo ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav; nož za steklo
// izdelek iz take snovi, zlasti v obliki plošče: steklo je padlo na tla in se razbilo; obrisati orošena stekla; sončni mrk so opazovali skozi zatemnjeno steklo; slišalo se je žvenketanje stekel v oknih šip / povečevalno steklo preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari
// stekleni izdelki: kupiti steklo za zasteklitev; omara za steklo stekleno posodo / embalažno steklo; muransko steklo pihani, ročno oblikovani stekleni izdelki iz Murana
● ekspr. umakni se, saj nisi iz stekla delaš mi senco; ekspr. trgovina je vsa v steklu ima veliko steklenih elementov; ekspr. dati kaj pod povečevalno steklo natančno in vsestransko proučiti
♦ arhit. ornamentno steklo ki je na eni strani gladko, na drugi pa plastično oblikovano; avt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; fiz. progresivno steklo steklo očal s postopno spreminjajočo se dioptrijo; fiz., kem. kronsko steklo ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; svinčevo steklo ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. laboratorijsko steklo odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; pleksi steklo trda, lahka, prozorna umetna snov, ki se pri višji temperaturi zmehča in se da oblikovati; topno steklo v vodi topna steklasta zmes kalijevih in natrijevih silikatov; vodno steklo topno steklo; min. rusko steklo rudnina kalijev aluminijev alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom; muskovit; obrt. pihati steklo s steklarsko pipo oblikovati kroglico steklene mase v steklarski izdelek; petr. vulkansko steklo steklu podobna kamnina, ki nastane pri hitrem strjevanju lave; teh. kristalno steklo svinčevo steklo, brušeno tako, da močno lomi svetlobne žarke; matirano steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; okensko steklo v obliki tankih plošč, ki se uporabljajo zlasti za zastekljevanje; plosko ali ravno steklo v obliki plošč; urno steklo okrogla, izbočena steklena ploščica, ki se v laboratoriju uporablja za pokrivanje steklenih posodic; votlo steklo stekleni izdelki, oblikovani s pihanjem; zeleno steklo zelene barve za izdelavo steklenic; žično steklo z vdelano mrežo iz tanke žice; um. slikati na steklo
SSKJ²
stopálo -a s (á)
1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu
♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom
// del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo
2. zastar. pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa
3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije
SSKJ²
šestíca -e ž (í)
1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest
● pog. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik
2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica
3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica
4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu
// žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico
SSKJ²
temníti -ím [təmniti] nedov., temnì in tèmni (ī í)
1. delati kaj (bolj) temno: temniti risbo s plosko stranjo krede / dimniki so temnili nebo s črnim dimom
2. delati, da kaj izgublja močen sijaj, svetlobo: temniti luč
3. knjiž. delati kaj temno, neprijazno: novica jim temni obraze / ta spomin mu temni življenje
    temníti se 
    1. postajati (bolj) temen: nebo se že temni / v sobi se temni večer / brezoseb. začelo se je temniti
    ●     ekspr. pred očmi se mu je temnilo zaradi slabosti, razburjenja se mu je zdelo, da nič ne vidi
    2. temno se odražati, kazati: v bregu se temni domačija
    temnèč -éča -e:
    temneč se večer
SSKJ²
tléskati -am nedov. (ẹ̄)
1. dajati kratke, svetle glasove ob ploskem udarjanju, zadevanju ob kaj: v temi so tleskala vesla / ekspr. vrata so ves dan tleskala se tleskajoče zapirala
2. povzročati kratke, svetle glasove s ploskim udarjanjem, zadevanjem ob kaj: riba je tleskala z repom / tleskati z jezikom; tleskati s prsti / tleskati z vrati tleskajoče jih zapirati
3. slišno, plosko udarjati: dekleta so s perilom tleskala ob perilnik; otrok je z ročicama veselo tleskal po vodi; med smehom se je tleskal po kolenih, stegnih / prijateljsko so se tleskali po plečih / od navdušenja so tleskali z rokami
4. ekspr. slišno, plosko udarjati, zadevati ob kaj: valovi so tleskali ob skalo; svinčenke so tleskale ob tlak
// slišno, plosko padati: deske so druga za drugo tleskale z voza / pri skakanju v vodo so tleskali na trebuhe / dež je tleskal na okna, po šipah
    tleskáje :
    smejal se je, tleskaje (se) po kolenih
    tleskajóč -a -e:
    tleskajoči glasovi, udarci; prisl.: tleskajoče udarjati
SSKJ²
tléskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. dati kratek, svetel glas ob ploskem udarcu, zadetju ob kaj: v temi je slišal tleskniti veslo
2. povzročiti kratek, svetel glas s ploskim udarcem, zadetjem ob kaj: tleskniti s pokrovom cigaretnice; riba je tlesknila z repom / tleskniti z jezikom; tleskniti s prsti / tleskniti z vrati s tleskom jih zapreti
3. slišno, plosko udariti: z roko ga je tlesknil po hrbtu, plečih; zasmejal se je in se tlesknil po stegnih / od navdušenja je tlesknila z rokami
4. ekspr. slišno, plosko udariti, zadeti ob kaj: krogle so tlesknile po oklepu; val je tlesknil ob bok ladje
// slišno, plosko pasti: knjiga je tlesknila na tla / kadar skoči v vodo, tleskne na trebuh
SSKJ²
tréskati -am nedov. (ẹ̄)
1. brezoseb. povzročati močne poke ob razelektritvi ozračja: ponoči je treskalo; začelo je grmeti in treskati
// zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo: treska v skale; v samotna drevesa rado treska
2. ekspr. dajati močne, rezke glasove: granate, topovi treskajo; mine so treskale ves dan
3. ekspr. silovito loputati: jezno je treskal z vrati / vrata treskajo
4. ekspr. slišno silovito udarjati, zadevati se ob kaj: kamenje je treskalo ob skale; valovi so treskali ob čoln; toča je treskala po šipah / treskati z glavo ob zid
// slišno, plosko padati: bombe so treskale okoli bunkerja; drevesa so treskala na tla
5. ekspr. močno udarjati, tolči: s palico je treskal po njegovem hrbtu; treskati koga z vso močjo / veje so ga treskale po obrazu
6. ekspr. silovito metati: treskati kamne ob obzidje; jezen je treskal kozarce na tla, v steno
● ekspr. med nami je večkrat treskalo večkrat smo se sprli, tepli; ekspr. preklinjala sta, da je kar treskalo zelo; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
    treskáje :
    treskaje padati; vrata so se treskaje zapirala
    treskajóč -a -e:
    treskajoče streljanje; prisl.: treskajoče goreti
SSKJ²
tréščiti -im dov. (é ẹ̑)
1. brezoseb. povzročiti močen pok ob razelektritvi ozračja: nekajkrat je treščilo in usula se je toča; v bližini je silovito treščilo; zagrmelo je in treščilo
// zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo: treščilo je v hišo, v star macesen; soba je bila razmetana, kot bi treščilo vanjo / strela je treščila v gospodarsko poslopje udarila
2. ekspr. dati močen, rezek glas: sem in tja je zažvižgala krogla in treščila granata
3. silovito zaloputniti: treščila je vrata za njim / treščil je z vrati in odšel
4. ekspr. slišno silovito udariti, zadeti se ob kaj: letalo je treščilo ob drevo; pri padcu je treščil ob skalo / bil je raztresen in bi kmalu treščil vanj se zaletel; pog. na ovinku sta avtomobila treščila skupaj
// slišno, plosko pasti: satelit je treščil na zemljo; pahnil ga je, da je z vso težo treščil na tla, po tleh
5. ekspr. močno udariti: treščil ga je po glavi; treščiti koga s kolom; s pestjo ga je treščil v obraz / če ne boš tiho, te bom treščil
6. ekspr. silovito vreči: treščiti butaro na tla; treščiti kozarec ob zid; treščiti kamen v vodo / če ne boš dal miru, te bom treščil skozi okno / jezen je treščil telefonsko slušalko jo trdo odložil; treščil je stran vse, kar ga je oviralo odvrgel
7. ekspr. nenadoma, nepričakovano priti: nič ni sporočil, kar treščil je v hišo kot strela z jasnega; jastreb je treščil med piščance / v te razmere je treščila revolucija v teh razmerah je nenadoma prišlo do revolucije
● ekspr. z oblakov je končno treščil na zemljo postal je bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. treščiti koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. kaj mu je treščilo v glavo, da se tako vede kaj ga je spodbudilo; obstal je, kot bi treščilo vanj v hipu; ekspr. sedel je in kar treščil vanj: kaj bi torej rad mu nepričakovano, brez uvoda rekel
    tréščiti se ekspr.
    1. vreči se, skočiti: treščil se je v morje / treščil se je na posteljo
    2. spopasti se, stepsti se: v gostilni so se fantje treščili; zver in človek sta se treščila
    tréščen -a -o:
    treščen je bil s stolpa
    ●     pog. biti malo treščen omejen, neumen
SSKJ²
zacopotáti -ám dov. (á ȃ)
večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop: nerodno je zacopotal po hiši
// večkrat plosko, zamolklo udariti ob tla: sandale so pri vsakem koraku lahno zacopotale
SSKJ²
začofotáti -ám dov. (á ȃ)
1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi: vesla so začofotala
// ekspr. iti, stopiti v vodo, v kaj redkega: otroci so kar obuti začofotali v mlako
2. slišno, tleskajoče pasti ali steči: po drevju so začofotale prve dežne kaplje
// dati tleskajoče, zamolkle glasove: pod njihovimi koraki je začofotalo blato
SSKJ²
zaúšnica -e ž (ȗ)
udarec, navadno s plosko roko po licu: zaušnica ga je zabolela; dobiti zaušnico; krepka zaušnica / dati, pog. primazati, pripeljati, prisoliti, pritisniti komu zaušnico
// ekspr. kar povzroči komu razočaranje, neprijetnosti, navadno po krivici: dobiti moralno zaušnico / to je zaušnica njegovemu delu

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sprotni
sploščevánje samostalnik srednjega spola
    1. preoblikovanje česa tako, da postane plosko, ploščato 
      1.1 tako preoblikovanje, ki zmanjša izstopanje iz osnovne ploskve  
    2. stabilno zniževanje dnevnega prirasta pri določenem pojavu v daljšem časovnem obdobju 
Celotno geslo Sprotni
sploščítev samostalnik ženskega spola
    1. preoblikovanje česa tako, da postane plosko, ploščato 
      1.1 tako preoblikovanje, ki zmanjša izstopanje iz osnovne ploskve  
    2. stabilno znižanje dnevnega prirasta pri določenem pojavu v daljšem časovnem obdobju 
    3. ekspresivno prekomerna, nesorazmerna poenostavitev, posplošitev česa 

Slovenski pravopis

Pravopis
čmokotáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; čmokotánje; (-àt) (á ȃ) pokr. kor. po čem ~ ~ grčah |plosko udarjati|
Pravopis
čofáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čofánje; (-àt) (á ȃ) z/s čim po čem ~ z veslom po gladini; poud. čofati koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |plosko udarjati|; poud. čofati po čem Otroci ~ajo ~ blatu |hodijo|
Pravopis
čôfniti -em in čófniti -em dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla, čôfnjen -a in čófnjen -a (ó ȏ; ọ́ ọ̑) poud. koga po čem ~ sošolca po licu |plosko udariti|; poud. ~ v vodo |plosko pasti|; knj. pog., poud. Drži se, da ne ~eš |padeš|; šol. žarg. Ponavlja, lani je čofnil ni izdelal
Pravopis
hlôpniti -em dov. (ó ȏ) redk. koga ~ koga po hrbtu plosko udariti; redk. hlopniti po čem Pes je hlopnil po grižljaju hlastnil
Pravopis
lôpiti -im in lópiti -im dov. lôpnjen -a in lópnjen -a; lôpnjenje in lópnjenje (ó ȏ; ọ́ ọ̑; ọ̑) star.: koga/kaj ~ knjigo na tla vreči; ~ konja po hrbtu udariti; ~ s pestjo po mizi plosko udariti
Pravopis
lôpniti -em dov. lôpnjen -a; lôpnjenje (ó ȏ) poud. koga/kaj ~ konja po hrbtu, znanca po rami |plosko udariti|; poud. ~ na tla, v sneg |plosko pasti|; šol. žarg. ne izdelati, pasti
Število zadetkov: 151