Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
adagio
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 prislov
počasi
IZGOVOR: [adádžo]
Celotno geslo eSSKJ
akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]
    iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid
Celotno geslo eSSKJ
brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik]
    1. naprava ali del naprave za branje podatkov
    2. prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik
    3. naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku
    4. programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu
    5. programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno
ETIMOLOGIJA: ↑brati
Celotno geslo eSSKJ
brémzati brémzam nedovršni glagol [brémzati]
    1. neformalno z zavoro upočasnjevati, ustavljati vozilo
      1.1. neformalno upočasnjevati, ustavljati premikanje koga, česa sploh
    2. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne
      2.1. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da kaj poteka počasneje
    3. v obliki bremzati se, neformalno, ekspresivno prizadevati si, da se določeno ravnanje, vedenje ne pojavi ali se pojavi v manjši meri
ETIMOLOGIJA: ↑bremza
SSKJ²
degresíven -vna -o prid. (ȋ)
ki postopno upada, pojema: degresivna tarifa
♦ ekon. degresivni sistem nagrajevanja sistem nagrajevanja, po katerem delavčev zaslužek narašča počasneje, kot se dviga njegova delovna storilnost
Farmacija
dôlgodelujóči sulfanílamíd -ega -a m
Farmacija
éstri holína -ov -- m
Celotno geslo eSSKJ
gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm]
    1. glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku
      1.1. temu podoben zvok
FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
Farmacija
hidrolíza amídov -e -- ž
Terminološka
Jastreb, golob
Kako prevajati izraza hawkish (iz samostalnika hawk ) in dovish (iz samostalnika dove )? Gre za opis naravnanosti bankirjev ECB, ko odločajo o denarni politiki. Nekateri so bolj restriktivno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali hitreje), kar v angleščini poimenujejo hawkish , medtem ko so drugi bolj podporno naravnani (npr. obrestne mere bi dvigovali počasneje), kar imenujejo dovish . V slovenščini se je na področju ekonomije uveljavil termin jastreb za hawk in golob za dove . Opažamo pa različne prevode za pridevniško obliko hawkish – jastrebški , jastrebovski in dovish – golobji , golobovski . Katera različica je najprimernejša?
Jezikovna
Kako je prav: »Francova« ali »Frančeva« sestra?

Prosim še za odgovor: Franc ima sestro.

Ali je ona Franceva ali Francovasestra?

V govoru naše okolice se sliši Francovasestra.

Celotno geslo eSSKJ
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]
    1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek
      1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
Botanika
K-strategíja -e ž
Celotno geslo eSSKJ
kúkmak kúkmaka samostalnik moškega spola [kúkmak]
    1. iz biologije lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: šampinjon
STALNE ZVEZE: karbolni kukmak, poljski kukmak, travniški kukmak, veličastni kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Kugelmagen, Kuckenmucke, nejasnega izvora, morda iz lat. cucumago - več ...
Celotno geslo Frazemi
lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni
Celotno geslo Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
SSKJ²
nadléga -e ž (ẹ̑)
1. navadno v zvezi delati nadlego, biti v nadlego, za nadlego s prisotnostjo, z zahtevami povzročati, da kdo ne more opravljati svojih nalog ali da jih opravlja težje, počasneje: dela jim nadlego; ne bo jim v nadlego; ekspr. samo za nadlego je pri hiši / pooseb., slabš. že spet je tu ta nadlega
● to delo ji je v nadlego ga ne opravlja rada; starost mu je v nadlego staranje mu povzroča neprijetnosti, težave; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen
2. star. neprijetnost, težava: orožniki so jim delali hude nadlege / brez nadlege so prišli mimo straž
Celotno geslo Kostelski
nadlega ► nadˈlẹːga -e ž
SSKJ²
napóta -e ž (ọ̑)
1. navadno v zvezi delati napoto, biti v napoto, za napoto s prisotnostjo povzročati, da kdo ne more opravljati svojega dela ali da ga opravlja težje, počasneje: glej, da jim ne boš delal napote; nikomur noče biti v napoto; ekspr. samo za napoto je pri hiši / knjige mu delajo samo napoto / plašč mu bo pri hoji v napoto ga bo oviral pri gibanju
● ekspr. stopite stran, da ne bo napote da ne boste ovirali drugih; ekspr. včasih sem sam sebi v napoto slabe volje, nerazpoložen; pog., ekspr. vse mu hodi v napoto povzroča težave; mu je odveč
2. star. ovira, zapreka: odstraniti napoto s ceste; naleteti na napoto
SSKJ²
nasélje -a s, rod. mn. nasélij tudi nasélj (ẹ̑)
del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: to naselje ima dvesto, pet tisoč prebivalcev; naselje se naglo razvija, širi; elektrificirati naselje; hribovsko, primorsko, srednjeveško naselje; raztreseno, strnjeno naselje / skozi naselje je vozil počasneje; hoditi po naselju; ceste, ulice v naselju / mestno, vaško naselje / mesta in naselja / ekspr. celo naselje že govori o tem vsi prebivalci naselja
// navadno s prilastkom skupina zgradb v takem delu glede na določeno značilnost: barakarsko, cigansko, divje, industrijsko, olimpijsko, stanovanjsko naselje / Savsko, študentsko naselje (v Ljubljani)
♦ arheol. koliščarsko ali mostiščarsko naselje koliščarska ali mostiščarska naselbina; rib. ribje naselje večja skupina morskih rib iste vrste ali različnih vrst, ki živi na istem prostoru, kraju; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja
Število zadetkov: 60