Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
    2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
    3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
    4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz cikel
kleptomán kleptomána samostalnik moškega spola [kleptomán]
    1. kdor zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanj nepotrebne stvari
      1.1. slabšalno kdor krade, se okorišča ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kleptomanie, iz gr. kléptō ‛kradem’ + gr. manikós ‛blazen’
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
    1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
    2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
    3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
    4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom
      4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
áboten -tna -o prid. (á)
star. nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje
    ábotno prisl.:
    abotno govoriti
SSKJ²
antikrístovski -a -o prid. (ȋ)
ekspr. tak kot pri antikristu: antikristovsko početje / antikristovski pogled
SSKJ²
arogánten -tna -o prid.(ȃ)
ošaben in predrzen: aroganten človek, nasprotnik / tako početje je arogantno
    arogántno prisl.:
    nastopa zelo arogantno
SSKJ²
blázen -zna -o prid., bláznejši (á ā)
1. duševno bolan, moten: strelski pohod blaznega morilca; biti blazen / versko blazen / pretresel me je njegov blazni smeh; gara kot blazen na vso moč
// ekspr. tak kot pri duševno bolnih: njegovi blazni načrti; to je blazna misel; blazno početje / ideje, načrti blaznega znanstvenika
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: biti blazen od obupa, veselja, žalosti
3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: blazni napori; blazen strah pred kaznijo; blazna jeza / blazni uspehi, zaslužki; blazne cene; plačal je blazno vsoto denarja / vozil je z blazno hitrostjo; imel je blazno srečo
    blázno prisl.:
    blazno se boji; moški je blazno streljal; blazno pogumna, zanimiva pustolovščina; blazno mu je všeč; blazno zaljubljen; pog. blazno rad ima potico zelo rad; sam.:, zastar. bolnišnica za blazne bolnišnica za duševne bolezni
SSKJ²
blefêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na bleferje ali blefiranje: bleferski politik; blefersko početje, vedenje
SSKJ²
brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo
// ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja
2. ki je brez glave: brezglavo truplo
    brezglávo prisl.:
    brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil
SSKJ²
brezúmje -a s (ȗ)
knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početje
 
ekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto
SSKJ²
brezvésten -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄)
1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko
2. malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe
SSKJ²
bridkóst -i ž (ọ̑)
trpka duševna bolečina: prizadejal ji je mnogo bridkosti; užiti dovolj bridkosti; z bridkostjo v srcu gleda njegovo početje; bridkost srca; življenje brez težav in bridkosti / smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju
SSKJ²
butálščina -e ž (ȃekspr.
neumno ravnanje ali vedenje: njihovo početje je prava butalščina
SSKJ²
čudíti se in čúditi se -im se nedov. (ī ú ȗ)
čutiti in izražati presenečenje, začudenje: popotnik je poslušal in se čudil; čudili so se njegovemu nerodnemu vedenju; ekspr. čudim se nad tvojim vprašanjem; ekspr. čudim se, kako moreš to prenašati; čudila se je, ko je slišala, da sta se sprla; na ves glas se je čudil; star. čudom se je čudil njegovi prošnji
// čutiti in izražati občudovanje: čudil se je njeni lepoti
    čudíti in čúditi preh.
    spravljati v začudenje, presenečenje: njihovo početje ga čudi; čudi me, da tega še nihče ni opazil
    čudé se star.:
    čude se je poslušal njegove besede
    čudèč se -éča -e:
    čudeč se je gledal za njim
SSKJ²
desperádo -a m (ȃ)
knjiž., zlasti v latinskoameriškem okolju izgubljenec, obupanec, izobčenec: to je početje desperada; druščina desperadov; pognal se je v boj s srditostjo desperada
SSKJ²
divjáštvo -a s (ȃ)
slabš. divjaško početje ali dejanje: kar počne, je pravo divjaštvo; divjaštva tujih vojakov
// lastnost divjega, divjaškega človeka: drži se ga še divjaštvo in surovost
♦ 
zgod. divjaštvo po Morganu in Engelsu prva stopnja v razvoju človeške družbe
SSKJ²
ekstravagánca -e ž (ȃ)
1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar: nerazumevanje za slikarjeve kubistične in konstruktivistične ekstravagance; modne ekstravagance; ekstravagance bogatašev
2. močno odstopanje od običajnega: oblači se brez ekstravagance; težnja po ekstravaganci
3. ekstravagantnost: ekstravaganca družbe mu je ustrezala
SSKJ²
genocíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na genocid: genocidni načrt; genocidna politika / genocidno početje nacistov
SSKJ²
herostrátski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava
2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti
    herostrátsko prisl.:
    herostratsko slavna knjiga
SSKJ²
izdájski -a -o prid. (ȃ)
star. izdajalski: izdajsko dejanje, početje / že mlad je stopil na izdajsko pot / izdajski sneg
Število zadetkov: 89