Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
vlíti vlíjem dov. (í)
1. spraviti kaj tekočega v kaj: vliti mleko v lonec; vliti sok, vino v steklenico; vliti žganje v čaj / vliti alkohol na rano zliti; pren. znanja se ne da kar vliti v glavo
♦ teh. vliti tekočo kovino v formo
2. ekspr. povzročiti, da kdo občuti stanje, kot ga določa samostalnik: vliti komu pogum; s svojim zgledom je vlil otrokom spoštovanje do starejših; zdravnik je znal bolniku vliti upanje v ozdravitev; s pesmijo jim je hotel vliti voljo in odločnost / počitek mu je vlil novih moči; to je vlilo njegovemu srcu miru ga je pomirilo; dogodek jim je vlil strah v kosti, srce jih je prestrašil, vznemiril; vliti komu tolažbo v srce ga potolažiti
// povzročiti, da kaj postane značilnost česa: avtor je vlil v razpravo precej realizma
● ekspr. jabolčnik je kar vlil vase hitro, v velikih požirkih popil; ekspr. vliti občutja v besede izraziti jih z besedami
    vlít -a -o:
    izmeriti količino v steklenico vlitega vina
SSKJ²
zapovédati1 -povém dov. (ẹ́)
povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati: zapovedal jim je počitek ob določenih dnevih; zapovedal jim je, naj skrbijo za reveže; delaj, kakor ti je zapovedal / zapovedal je kmetu napreči konja ukazal
    zapovédan -a -o:
    v tem času je bil zapovedan kulturni molk; za to priložnost je zapovedana temna obleka obvezna
    ♦     rel. zapovedani praznik praznik, ki se praznuje kot nedelja; prisl., v povedni rabi: zapovedano je živeti v skladu z naravo
SSKJ²
zaslužíti in zaslúžiti -im dov. (ī ú)
1. navadno s prislovnim določilom dobiti kaj, navadno denar, za opravljeno delo, službo: ti ljudje dobro, slabo zaslužijo; koliko zaslužiš na mesec, uro; zasluži komaj za stanovanje in hrano; ekspr. veliko zasluži postrani; zaslužiti si za življenje / na lahek način zaslužiti denar; ekspr. tu in tam zasluži kak dinar
2. pog. imeti stalen vir dohodkov: starejši sin že zasluži; oba zakonca zaslužita
3. imeti dobiček pri dejavnosti, kot jo izraža določilo: zaslužiti pri prodaji, s prodajo / zasluži tri odstotke od sklenjene kupčije; s tem blagom se ne da zaslužiti
4. nedov. in dov. zaradi določenih dejanj, lastnosti biti upravičen dobiti kaj, biti deležen česa: zaslužil je prvo mesto na tekmovanju, a ga ni dobil; zaslužiti nagrado, pohvalo; menili so, da zasluži boljšo oceno / zaradi te nerodnosti zaslužiš grajo, kazen / ekspr. takega konca si ni zaslužil / povedal mu je, kar zasluži; imamo tako okolje, kakršno zaslužimo / ne zasluži pozornosti, usmiljenja; zaslužil je, da je član reprezentance; zaslužil si je napredovanje / v bitki si je zaslužil odlikovanje prislužil; vsak človek zasluži spoštovanje
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža primernost, upravičenost česa: njihovo delovanje zasluži temeljito analizo; ta odločitev zasluži kritiko; cerkev zasluži ogled
● ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd; ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela; ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo zasluži; slabo dela
    zaslúžen -a -o:
    pošteno zaslužen denar; zaslužena kazen, zmaga
    ●     ekspr. že dve leti uživa zasluženi počitek je upokojen; prisl.: zasluženo zmagati
SSKJ²
zdrúžen -žna -o prid. (ú ū)
star. pri katerem je udeleženih več ljudi; skupen: opoldne so imeli združni počitek; združno petje
    zdrúžno prisl.:
    združno delati; združno sta planila nadenj oba

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
siesta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
sieste samostalnik ženskega spola
v španskem in italijanskem okolju opoldanski počitek
IZGOVOR: [sjésta], rodilnik [sjéste]

Slovenski pravopis

Pravopis
dovoljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; dovoljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ delavcu počitek; publ. Skakalnica ~uje skoke do 200 m |na njej so mogoči skoki|
dovoljeváti si -újem si (á ȗ) kaj Vse si ~nje
Pravopis
mígati -am nedov. -ajóč, -áje; míganje (ȋ) komu ~ fantu, naj bo tiho; migati z/s čim ~ z ušesi; poud. Ni časa za počitek, treba bo ~ |delati|
Pravopis
odbóbnati -am dov. -an -ana; odbóbnanje (ọ̑) kaj ~ znamenje za počitek; Bobnar je odbobnal
Pravopis
odpočítek -tka m, pojm. (ȋ) ~ od dela; neobč. ~ po kosilu počitek, počivanje
Pravopis
počítek -tka m, pojm. (ȋ) ~ po napornem delu; vznes.: položiti koga k večnemu, zadnjemu ~u |pokopati ga|; kraj ~a pokopališče
Pravopis
pòkosílen -lna -o (ȍȋ)
pòkosílni -a -o (ȍȋ) ~ počitek
Pravopis
pòobéden -dna -o (ȍẹ̑) neobč. pokosilen
pòobédni -a -o (ȍẹ̑) ~ počitek
Pravopis
siésta -e [sje] ž (ẹ̑) |opoldanski počitek|
Pravopis
tékniti -em dvovid. (ẹ́ ẹ̑) komu Kosilo je teknilo vsem; star. Veliko jé, pa mu nič ne ~e zaleže; star. Počitek mu ni teknil prijal
Pravopis
zapovédati -povém dov., 3. os. mn. zapovêjo in zapovedó; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ bolniku počitek; ~ napreči konja
Pravopis
zaslúžen1 -a -o; bolj ~ (ú) Zmaga je ~a
zaslúženi -a -o (ú) poud. uživati ~ počitek |biti upokojen|
zaslúženost -i ž, pojm. (ú)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
délati -am nedov.
1.
zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin
SINONIMI:
knj.izroč. agirati, ekspr. biti aktiven, ekspr. biti v pogonu, knj.izroč. biti zaposlen, ekspr. delovati, pog. imeti delo, ekspr. migati, star. rabotati, star. robotati
2.
kaj uresničevati dejanje, dejavnost, imenovano v predmetnem določilu
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: delovati, delovati, delovati, izdelovati, oglašati se, pridobivati, ravnati, sestavljati, učinkovati
GLEJ ŠE: zaposlen, brsteti, drvariti, garati2, izpisovati, kozolec, obračunavati, posiljevati, poskus, poskus, pretiravati, pretiravati, pretiravati, preval1, preval1, preval1, prizadevati si, razgrajati, rediti se, režija, režija, spuščati, stati3, uradnik
Celotno geslo Sinonimni
krepíti -ím nedov.
kaj delati, da je kaj (bolj) sposobno prenašati obremenitve, negativne okoliščine
SINONIMI:
utrjevati, knj.izroč. jačati, knj.izroč. jačiti, knj.izroč. jekleniti, knj.izroč. jekliti, knj.izroč. ojačevati, knj.izroč. okrepljati, knj.izroč. okrepljevati, star. pojačevati, knj.izroč. učvrščati, knj.izroč. učvrščevati
GLEJ ŠE SINONIM: stopnjevati, utrjevati, utrjevati, večati1
Celotno geslo Sinonimni
počítek -tka m
navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitvepojmovnik
SINONIMI:
oddih, zastar. oddihljaj, star. oddušek, knj.izroč. odpočitek, knj.izroč. predah, knj.izroč. predih, knj.izroč. premor, star. spočitek
GLEJ ŠE SINONIM: oddih
GLEJ ŠE: dom, dom, pokopališče, pokopati, pokopati, pokopati, umreti, zahajati
Celotno geslo Sinonimni
počiválnik -a m
kos pohištva za počivanje, počitekpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. počivalnica, knj.izroč. počivalo
GLEJ ŠE: podest
Število zadetkov: 126