Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
Celotno geslo eSSKJ
Barrettov Barrettova Barrettovo; in barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: Barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
SSKJ²
cév -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑)
podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski
// kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika
♦ anat. evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti za reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem
SSKJ²
dilatácija -e ž (á)
1. fiz. večanje razsežnosti telesa, raztezanje: dilatacija železniških tračnic
// med. večanje, zvečanje prostornine votlega organa; širjenje, razširjenje: dilatacija srca / dilatacija zenice / balonska dilatacija širjenje zoženih odprtin požiralnika, sečnice, srčnih zaklopk, žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček
2. grad. presledek v gradbenem objektu, ki se naredi zaradi predvidenega raztezanja ali posedanja: dilatacije na betonskih cestah
SSKJ²
endoskóp tudi endoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
med. priprava za preiskovanje votlih organov in telesnih votlin z ogledovanjem: gibljiv, upogljiv endoskop; operacija s pomočjo endoskopa; pregled požiralnika, prebavil z endoskopom
Celotno geslo eSSKJ
ezofagítis ezofagítisa samostalnik moškega spola [ezofagítis]
    iz medicine vnetje požiralnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. esophagitis, oesophagitis, iz ↑ezofagus
SSKJ²
fárinks -a m (ȃ)
anat. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do požiralnika, žrelo:
Pleteršnik
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
SSKJ²
gôlša -e [gou̯ša] ž (ó)
1. bolezensko povečana žleza ščitnica: golša ji raste; golšo ima; velika golša
2. razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkah: nojeva golša; kokoši z velikimi golšami
Celotno geslo Sinonimni
gôlša -e ž
1.
bolezensko povečana žleza ščitnicapojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. krof, med. struma
2.
razširjeni del požiralnika pri pticah in nekaterih žuželkahpojmovnik
SINONIMI:
nar. golžun
GLEJ ŠE: želodček
SSKJ²
kavdálen -lna -o prid. (ȃ)
anat. ki je bližje trtici, repu: kavdalni del požiralnika / kavdalna lega organa
♦ zool. kavdalna plavut repna plavut
SSKJ²
kraniálen -lna -o prid. (ȃ)
anat. ki je bližje glavi: kranialni konec požiralnika
Celotno geslo Pohlin
krof1 [krȍf] samostalnik moškega spola
  1. koroško bolezensko povečana žleza ščitnica; golša
  2. razširjeni del požiralnika pri perutnini; golša
Celotno geslo Kostelski
krof ► kˈrȯf kˈroːfa m
SSKJ²
méden2 in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē)
nanašajoč se na med; meden4: medno pecivo / zastar. medne besede
♦ zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano
Geologija
metastóm -a m
Celotno geslo eSSKJ
požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik]
    1. cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca
    2. odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik
FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku
ETIMOLOGIJA: ↑požirati
SSKJ²
požirálnik -a [požirau̯nik tudi požiralnik] m (ȃ)
1. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca: poškodbe požiralnika; požiralnik in sapnik
2. odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: vhod v požiralnik; jame in požiralniki
♦ geogr. luknja v skali, v katero se steka voda
3. nav. ekspr. odprtina, v katero kaj izginja: metati snope v požiralnik mlatilnice / kuhinjski požiralnik lijak
4. pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja: cestni, dvoriščni požiralnik
Celotno geslo Sinonimni
požirálnik -a m
cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodcapojmovnik
SINONIMI:
anat. ezofagus
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik dvoriščni požiralnik
GLEJ ŠE SINONIM: ponikva
Čebelarstvo
prédnje črevó -ega -ésa s
Število zadetkov: 28