Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Amalekitar -ja m prebivalsko lastno ime Amalekov podanik: Amalechitery im. mn. ſo pregainali Iſraeliterie ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou rod. mn. ǀ mojo voisko ſim bil potegnil zhes Amalechiterie tož. mn. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes Amaliciterie tož. mn. → Amalek
Svetokriški
boj -a m boj: polsot ſe vſdigne kreh, inu boj im. ed. ǀ od boia rod. ed. mu ſe ſajna ǀ k'boiu daj. ed. ſe perpravi ǀ poprej kakor je k'boju daj. ed. prishal ǀ kateri krejh, boi tož. ed., ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ venem boiu mest. ed. taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v'ſauroshtvi, inu v'boij mest. ed. je shivil ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mest. ed. mej nagimi mezhmi teh sholnerjou
Svetokriški
čeljust -i ž čeljust: Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove zheluſti rod. ed. je tekla ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio or. ed. je bil pobil ǀ shtrike reſtargal, s'eno oslovo zheluſtio or. ed. taushent ſaurashnikou pobil
Svetokriški
dobiti dov. dobiti: kakor uni Euangelski hlapez, kateri je bil pet centou prejel, je pet drugih bil dobil del. ed. m (I/1, 210) ǀ Zhe Eſau bo pobil del. ed. m en tal ta drugi po oſtal (II, 76) Pogosteje se uporablja prefigirano → udobiti.
Svetokriški
Filister -ja m prebivalsko lastno ime Filistejec: Ta Philister im. ed. … nei nezh bulshi Kakor je en levu ǀ Philistery im. mn. so ga bily premagali ǀ Philiſtery im. mn. so bily njega lahku premogli ǀ Phileſtery im. mn. nej ſo mogli njega premagat ǀ Philiſterij im. mn. ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ Nepametni gvishnu ſo bily Philisterii im. mn. ǀ Filiſterij im. mn. s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula ǀ Filiſtery im. mn. ſò bily njegovo vojsko pobily ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou … 3000 Philiſterjou rod. mn. ǀ ſama zheſs veliku taushent Philiſtherou rod. mn. ſta shla ſe vojskovati ǀ venem boiu taushent Phjlisterju rod. mn. s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ nej ſi vezh ſtrah teh Filiſterjou rod. mn. ǀ Sampson veliko shkodo s'eno oslovo koſtio Filiſterjom daj. mn. je bil ſturil ǀ Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje, inu Philiſterje tož. mn. ǀ Israliterij ſo bili pobili Filiſterje tož. mn. Filistêjci, nem. Philister, nesemitsko, Izraelcem sovražno ljudstvo ob palestinski obali; → Filistejar
Svetokriški
Gaza ž zemljepisno lastno ime Gaza: Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza im. ed. hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati ǀ En dan pride Sanſon v'tu meſtu Gaza im. ed. pruti vezheru ǀ taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil, inu te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza im. ed. s'grunta je bil vun vſdignil ǀ kar Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza im. ed. je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu Gáza, mesto v jugozahodni Palestini (SP 1 Mz 10,19)
Svetokriški
Gedeonov -a prid. Gideonov: Ta je taisti s: kruh Gedeonau im. ed. m, kateri vſe Medianiterje je bil pobil (I/1, 122 s.) ǀ Gedeonaua im. ed. ž zhiſta koſſi (II, 59) ǀ Krajl Zebee; inu ſalmana, dokler ſta bila Gedeonave tož. mn. m bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila (II, 356) → Gedeon
Svetokriški
glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.
Svetokriški
hvala1 -e ž hvala: Od tiga pride zhast, inu huala im. ed. ǀ Hvala im. ed., inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ veliku vekshi huale rod. ed. je bil vreden David ǀ vſe zhasti, inu huale rod. ed. ſo bile vredne ǀ ſo tebe slovito, inu huale rod. ed. uredno na ſemli, isvelizhano pak, inu bogato v' Nebeſſih ſturila ǀ ſò na en kamen ſturili tu huale rod. ed. vrednu djaine saresat ǀ resnizhen, inu huale rod. ed. vureden priguvor je taisti ǀ Perſianski Krajl je kuale rod. ed. uredn ǀ S. Evangeliſti k' vezhni huali daj. ed. ſo v' S. Evangeli sapiſſali ǀ ſo niemu zhast inu hualo tož. ed. pejle ǀ Homerus ima vekshi hvalo tož. ed. sa volo ſvoiga lepu piſſajna ǀ nimash lete misli skuſi tvoje dellu Bogu huolo tož. ed., inu zhaſt dati ǀ ſo ſe navuzhili S.S. TROYZO zhaſtiti … inu vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo or. ed. skleniti ǀ Vener meni lete huale im. mn. de eden je ſvoje ſaurashnike pobil, inu pomuril meni danaſhni dan nedopadejo ǀ stu hual rod. mn., inu shegnu njemu da
Svetokriški
jeruzalemski -a prid. jeruzalemski: Cellu Jeruſalemsku im. ed. s meſtu bi bilu vun k'njemu teklu ǀ od Ierusalemskiga rod. ed. s mesta pojdemo v'tu mestu ſamario ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu daj. ed. m Templi ſe obernel ǀ ga neſſe v' jerusalemski tož. ed. m Tempel ǀ nej ſmeil pojti v' Jeruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ v'Ieruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ Zachæuſa je bil k' isvelizhainu perpravil, inu sa Jerusalemskiga tož. ed. m ži. skoffa isvolil ǀ G. Bug ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes tu Jeruſalemsku tož. ed. s meſtu ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati, Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku tož. ed. s Mestu ǀ sagleda Angela s' krivavem mezham ſtati na Jeruſalemskem mest. ed. m meſti ǀ V' cellem Jeruſalemskim mest. ed. s meſti ǀ po cellim Ierusalemskim mest. ed. s Mesti ǀ pred Tempelnam Ieruſalemskem or. ed. m ǀ kadar te Ierusalemske im. mn. ž Dekilze ſo tebi na pruti shle ǀ Nej reſnize v'mej deklzy, ſakaj Ieruſalemske im. mn. ž deklze, kadar ſo shlishale, de David je bil pobil Goliata, ſo djale de yh ie pobil deſſet taushent → Jeruzalem, → hieruzalemski, → jerozolomitanski
Svetokriški
las m las: en laſſ im. ed., de ſi lih tenik, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ cilu en laſs im. ed. nej bil sgorel ǀ v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ tož. ed. taiſtih trèh mladenizhu ǀ en laſs tož. ed. s' en drugem je seshtel ǀ shene pak ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las tož. ed. dobru premisijo, inu popravio ǀ ſe najdeio laſsje im. mn., inu dlake ǀ ſo vidit maihini kakor laſſje im. mn. ǀ laſſie im. mn. is glave ſo njemu padle ǀ nanaglom laſje im. mn. dò tau ſo bily ǀ tvoje belle laſy im. mn., inu sgarblenu oblizhe da ſaſtopit de imash zheſs ſedemdeſſet lejt ǀ shegnane tvoje ſuete laſij im. mn., inu tvoje prelepe ozhy, v' katere ſam Bug ſe je ſalubil ǀ imajo vezh grehou KaKor ti laſsi rod. mn. na glavi ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi rod. mn. na glavi ǀ tvoja glava nima koshe, inu laſſy rod. mn. ǀ na mesti laſy rod. mn. skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih Sampſonavih laſs rod. mn. ǀ ſvoje laſsje tož. mn. ſi odſtrishe ǀ laſſje tož. mn. is glave ſi pulio ǀ ſamſonu Dalila je bila laſje tož. mn. odſtrigla ǀ imà laſſye tož. mn., kakor koisnske griue ǀ eny ſo niega ſa lasje tož. mn. popadli drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ bi bil mogal laſſie tož. mn. s'mezham odſekat ǀ ti nej ſibila laſye tož. mn. oſtrigla, ampak G. Bug yh je bil nagmeral ǀ Sa lasije tož. mn. ſo ga zukalj ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse tož. mn. je s'hiſhe vlekal ǀ Te lepe krauſhaſte laſy tož. mn. bo perpuſtila odresat ǀ jest imam laſsy tož. mn. na glavi ǀ odrejshi tvoje laſſy tož. mn. ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij tož. mn., inu nohtij Kakor ta tiza Postojna ǀ sazhnejo ſe sa laſij tož. mn. ulazhit ǀ huali nie laſsij tož. mn. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij tož. mn. s' glave pulit ǀ leto mozh je imel v' ſvojh laſsèh mest. mn. ǀ ti nimash vezh mozhj v'tvojh ſedmerih laſſeh mest. mn. ǀ s' laſmyj or. mn. je drugem mrejshe prejdla ǀ je sakril s' laſmy or. mn. ǀ sazhne s'Solſamy njegove noge roſsiti, inu s'laſmy or. mn. ſvoie glave taiste briſsat ǀ s'laſmij or. mn. ijh je briſsala
Svetokriški
li1 člen. 1. le, samo: v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi, inu li s'ſamo beſsedo, nikar s'serza odpusti ǀ Nevesta ga li imenuje grosd, inu ne pravi ali je kiſsil, ali ſladak ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ kakor de bi bila li 20. lejt ſtara ǀ jeſt tedaj shelim de bi Nem. Nem. shtimani bily nikar ly od ſamih ludy, ampak tudi od Angelou Nebeſhkih ǀ lete poſvejtne rezhy nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ijh poshlushat 2. le, kar: Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio taiſte Firshte ǀ pustite li meni skarbejti, bode ushe buli kakor ſe troshtate da li vez. samo da: dvei, trij mile dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster, deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij prezi je tepen (I/1, 35) nikar li (samo) vez. ne samo: nikar li de je bil leua restargal, ampak tudi de venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh en piſilz kruha petlariom, temuzh s' hudo, inu gardo beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika
Svetokriški
Medijanitar -ja m prebivalsko lastno ime Midjanec: Ta je taisti s: kruh Gedeonau, kateri vſe Medianiterje tož. mn. je bil pobil (I/1, 122 s.) → Madijanitar
Svetokriški
oslov -a prid. oslov: ena oſlova im. ed. ž glaua sto kron je koshtala ǀ oslove rod. ed. ž nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove rod. ed. ž zheluſti je tekla ǀ yh bò dobru otèpel, inu na ta oſslovi tož. ed. m dol. stol poſsadil ǀ ena Zuperniza je bila tiga Gospuda v' oslovo tož. ed. ž podobo preobernila ǀ s' eno oslovo or. ed. ž zheluſtio ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo or. ed. ž zhelustio je bil pobil ǀ poſtela ſo bily te oslove im. mn. ž Iasli ǀ Kadar je hotel vene oslove tož. mn. ž jaſli poloshen biti ǀ Chriſtus pak je poloshen v' oſlove tož. mn. ž jaſli ǀ venih oſslovih mest. mn. jaſselzah ſtisnena leshy → osel
Svetokriški
pobiti -bijem dov. 1. pobiti, ubiti, pomoriti: vſe kar je shiviga bo sapovedal pobiti nedol., inu konzhati ǀ po nedolshnem je bil puſtil pobyti nedol. Gabaoniterje ǀ poshle tozho, katera vſe nijve, inu vinograde pobije 3. ed. ǀ tozha vaſhe vinograde vam pobye 3. ed. ǀ Pride tozha pobiie 3. ed. vashe vinograde ǀ sdaj tozha pobje 3. ed., sdaj slana pomorj ǀ Bug pogleda s'kusi ta gorezhi staber na Faraona, inu njegovo vojsko, ter vſe pobjè 3. ed. ǀ tozha velika ſe dol reſsuje po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye 3. ed. ǀ aku tozha tebi venegrade bobije 3. ed. ǀ zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio 3. mn. ǀ eno nuzh nanaglom s' oroshje popadeio, vahte pobijejo 3. mn. ǀ s'eno krono, s'eno beſsedo ſe sbyeio, inu pobyeio 3. mn. ǀ nashi tvoje premagaio, inu pobiò 3. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj vel. 2. ed., inu konzhai ǀ eden je ſvoje ſaurashnike pobil del. ed. m, inu pomuril ǀ Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula inu vſe pobila del. ed. ž ǀ dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla del. dv. m ǀ taisti ſloni ſo pobili del. mn. m njega lastne sholnerje ǀ Filiſtery ſò bily njegovo vojsko pobily del. mn. m ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli del. mn. m, inu Konzhali ǀ eniga ſo vbyli, tiga druſiga ſo s' kamainam pobyli del. mn. m ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara vojskovati: Polè njegovo vojsko prezej ſo bile pregnale, inu pobile del. mn. ž 2. pobiti, razbiti: bi mogal en potreſs priti … ali ena teshka tozha inu cegle, inu ukna pobiti nedol. ǀ vſe pò hishi reſneſti, inu pobiti nedol. ǀ on nenehà, dokler vſe ſobe njemu nepobie +3. ed. pobiti se raniti se: vprasha liſizo … aku ſe je pobila del. ed. ž O zapisih z b- glej → bobič.
Svetokriški
pomoriti -im dov. pomoriti: je ſturil pomorit nedol. vſe Otrozhizhe ǀ poshle kugo, ter vſo shivino pomorij 3. ed. ǀ shusha ſele, inu sozhivie pomorj 3. ed. ǀ pride slana pomori 3. ed. vashe shitu ǀ meni lete huale de eden je ſvoje ſaurashnike pobil, inu pomuril del. ed. m meni danaſhni dan nedopadejo ǀ v' sheſteh urrah kuga je bila pomorila del. ed. ž 70000. pershon ǀ eno nuzh ſo bili pomorili del. mn. m vſe te parvurojene ludy v' AEgypti ǀ Bug je bil poſslal zhes taisti greshni folk gorezhe kazhe, katere ſilnu veliku folka ſo bile pomurile del. mn. ž
Svetokriški
razpoditi dov. razpoditi, pognati v beg: namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje reſpodil del. ed. m ǀ kadar Goliata je bil premagal, inu tulikajn krat Filiſterje pobil, inu respodil del. ed. m ǀ je premagal, inu respudil del. ed. m ǀ Olofernuſa je bila vbila, inu njega veliko vojsko respudila del. ed. ž ǀ Si shlishal, de per Salankamenti kir tvojh zhes 100000 je bilu dobru okoppanih, vener nashy ſo respodili del. mn. m, inu pobili, de ſi lih yh nej bilu zhes 35000
Svetokriški
Saracenar -ja m prebivalsko lastno ime Saracen, Arabec: ſim bral od Alphonsa Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary im. mn. ǀ njegovi Saurashniki Sarazenarij im. mn., ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ Serazenary im. mn. ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh Cerku pojti ǀ de ſi lih je malu ſoldatou imel, je bil 100000 Saracenarjou rod. mn. pobil ǀ po navadi teh Seracenarjou rod. mn. ǀ namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje tož. mn. reſpodil ǀ Serazenerje tož. mn. is syda tiga kloshtra je vergla Saracéni, srlat. Saraceni, srgr. Σαρακήνοι so bili nomadsko arab. ljudstvo med Sirijo in Arabijo, vendar je vsaj iz nekaterih zgledov razvidno, da so mišljeni muslimani, Arabci, ki so od 711 do 1492 vladali sprva večjemu, od 11. stol. dalje pa vedno manjšemu delu Pirenejskega polotoka.
Svetokriški
soldat -a m vojak: Martin je bil en Soldat im. ed., kateri she nej bil karshen ǀ leta ſoldat im. ed. je bil vbit ǀ En Saldat im. ed., kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Leo s' gmain ſoldata rod. ed. je bil Rimski Ceſsar ratau ǀ uſy Soldati im. mn., inu zholnary ſo bili potonili ǀ Rezite sdaj vy ſoldati im. mn., katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski sgubili ǀ de ſi lih je malu ſoldatou rod. mn. imel, je bil 100000 Saracenarjou pobil ǀ je dal meni, inu mojm Soldatom daj. mn. takorshno mozh ǀ zhes vſe ſoldate tož. mn., inu brizhe ← it. soldato ‛vojak’
Svetokriški
sponašati se nedov. izkazovati se, obnašati se: koku ſe ima ſponashat nedol., inu sadarshati eden, de bo urenden te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ v' tej shlushbi S. Juri ſe je dobru ſponashal del. ed. m, de sholnery, inu Ceſſar ſo bily content ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil, v' letem ſtanu ſe je taku lepu sadarshal, inu taku dobru ſponashal del. ed. m ǀ Vni bo pravil koku ſrezhnu na vojski ſe je ſponashal del. ed. m, veliku ſaurashnikou pobil
Število zadetkov: 21