več stebel žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
bilje -a samostalnik srednjega spola
Pleteršnik
bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
brstína, f. coll. Ruthenholz, Reiser, Z.; moramo slabe vrhove in brstino pobirati, grajščaka pa čaka debelina, Bes.
Pleteršnik
debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit (min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.-C.
Pleteršnik
desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj (n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
eSSKJ16
drevje -a (drevje, drivje) samostalnik srednjega spola
1. več lesnatih rastlin z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevje
2. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2.1 pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni z obešanjem; SODOBNA USTREZNICA: vislice
3. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
FREKVENCA: 108 pojavitev v 18 delih
Pleteršnik
Celotno geslo
eSSKJ16
drobtinica -e samostalnik ženskega spola
zelo majhen del kruha, ki nastane pri lomljenju večjega kosa; SODOBNA USTREZNICA: drobtinica, košček
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Prekmurski
gòri bràti ~ berém nedov. nabirati, pobirati: Bog ſzam gori beré Vſze ogrizávanye BRM 1823, 384; Povszéd je goribráo, kak vcséla méd, stera szo za nyega bilá KOJ 1845, 4
Besedje16
Pleteršnik
gǫ̑rnik,* m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.-Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
Pleteršnik
jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.-C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
mȗtəc 2., -tca, m. der Klingelbeutel, Cig.; v m. pobirati, dajati, Lašče-Levst. (Rok.); — prim. 3. muta 2).
Pleteršnik
osrẹ̑dək, -dka, m. 1) das in der Mitte Liegende, das die Mitte Bildende, Cig.; Ljubljana, o. kranjske dežele, Jurč.; — der Mittelpunkt (fig.): o. gibanja, Raič (Slov.); — die Enclave (geogr.), Cig. (T.), DZ.; — dasjenige, was zwischen zwei vermessenen Fundgruben übrig bleibt, die Überschar (mont.), Cig., DZ.; — die Flussinsel, Mur., Cig., Jan.; die Inseln in der Drau heißen "osredki", Jarn. (Rok.); (Tje na osredek Blejskega jezera, Preš.); — ein beraster Platz zwischen Äckern, Jarn., Štrek., Notr., Dol.; — = majhen gozdič sredi senožeti, Tolm.-Štrek. (Let.); — die Mittelfurche, Mur., Cig.; na osredke orati, C.; osredke pobirati, die Mittelfurchen aufackern, Cig.; — 2) = sredstvo, das Mittel, C., Ravn.-Valj. (Rad); (po nem.).
Pleteršnik
ostȃnək, -nka, m. 1) das Überbleibsel, der Rest; ostanki, die Überreste; ostanke pobirati; — der Rechnungsrest, Jan., Cel. (Ar.); — ostanki (svetnikov), die Reliquien, Cig.; — ostanki, die Nachkommen, ogr.-C.; — do ostanka, im Überfluss: vsega ima do ostanka, Zv.; — 2) das Bleiben, Cig., Jan.; tukaj mi ni ostanka, Cig.; — der Aufenthalt, Cig., Jan.; o. imeti, sich aufhalten, Cig.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 53
Dostopnost