Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
deprimírati -am dov. in nedov. (ȋ) duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira
    deprimirajóč -a -e: deprimirajoči dogodki; deprimirajoča glasba
    deprimíran -a -o: zaradi zadnjih dogodkov so bili ljudje deprimirani
SSKJ
dotólči -tólčem [ou̯] dov., dotólci dotólcite in dotolcíte; dotólkel dotólkla (ọ́) potolči, pobiti do konca: dotolkli so jih s puškinimi kopiti; s palico je dotolkel žival / sovražnik nas hoče frontalno dotolči
SSKJ
mesníca -e ž (í) prostor, v katerem se meso seka in prodaja: v naši ulici so odprli novo mesnico; iti v mesnico / zaposlen je v mesnici
// star. klavnica: pobiti živino v mesnici
SSKJ
múčiti -im nedov. (ú ȗ) 
  1. 1. namenoma povzročati telesne bolečine: pri zasliševanju so ljudi tudi mučili; mučiti ujetnike; mučiti živali; mučili so ga, da bi kaj priznal / mučiti koga do smrti
  2. 2. nav. ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor, velike neprijetnosti: ni je dal študirat, kaj bi jo mučil; mučil in teptal je ljudstvo; glej, kako mučiš psa, ko ga imaš na verigi / kaj bi mučil avtomobil po teh hribih; ne bom (si) mučil oči v temi / mučil jih je z dolgoveznim govorjenjem; ne bi vas rad mučil s številkami
  3. 3. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: mučil ga je z molkom, namigovanjem / negotovost ga muči; mučilo ga je, da so ga odstavili
    // nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: muči ga zahrbtna bolezen ima zahrbtno bolezen; mučijo ga dvomi; začela ga je mučiti radovednost, kaj se je zgodilo postal je radoveden; žeja ga muči zelo je žejen
    ●     ekspr. ves večer je mučil harmoniko (slabo) igral nanjo
    múčiti se 
    1. 1. imeti telesne ali duševne bolečine: videl je, da se bolnik muči; mučil se je tako zelo, da ga ni mogla gledati; ranjeno žival so ubili, da se ne bi mučila
      // zelo neudobno, nelagodno se počutiti: otrok se muči v takih čevljih; divje živali se mučijo v kletkah
    2. 2. čutiti velik napor: poglej, kako se ti mučiš, jaz pa zlahka dvignem; zelo se je mučila, ko je vlekla voz
      // ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati opravilo, delo, kot ga določa sobesedilo: muči se z nemščino, pa ji ne gre; sama se muči z otroki in gospodinjstvom; pren. ladja se muči skozi valove
      // knjiž. truditi se, prizadevati si: vojaki so se mučili, da bi premaknili voz; zelo se je mučil, da bi jih pridobil
    múčen -a -o: usoda mučenega naroda; bili so mučeni in pobiti
SSKJ
nòž nôža m (ȍ ó) 
  1. 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine
    // vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško
  2. 2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož
  3. 3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože
    ●     ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele
    ♦     arheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož
SSKJ
pobíti -bíjem dov., pobìl (í ȋ) 
  1. 1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili
  2. 2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila
  3. 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla
    ●     ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli
  4. 4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna
    // nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo
  5. 5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil
  6. 6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila
    pobíti se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi
    pobít -a -o: bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi
SSKJ
pobòj -ôja m (ȍ ó) glagolnik od pobiti: preprečiti poboj divjadi
● star. zaradi poboja obeh bratov je bil obsojen na smrt uboja, umora; star. izognil se je vsesplošnemu poboju pretepu, spopadu
SSKJ
poklapáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poklapale
    poklapán -a -o: odšel je ves poklapan
    ●     ekspr. klobuk je bil od dežja ves poklapan pomečkan, potlačen; ekspr. opazovala je stričevo poklapano postavo sključeno; prisl.: poklapano je stopil za njo
SSKJ
poklápiti -im dov. (á ȃ) star. potreti, pobiti: njegove besede so jo poklapile
● star. pes je poklapil ušesa povesil
    poklápljen -a -o: domov je prišel zelo poklapljen; poklapljena ušesa
SSKJ
pokláti -kóljem dov., pokôlji pokoljíte (á ọ́) 
  1. 1. drugega za drugim zaklati: poklati prašiče; poklala in razprodala je vso živino
  2. 2. ekspr. pobiti, pomoriti, navadno divje, surovo: poklati ujetnike; poklali so se zaradi denarja / polovico ovc je poklal medved
    poklán -a -o: poklana čreda
SSKJ
pokrôpati -am tudi pokrópati -am dov. (ȏ; ọ̑) nar. koroško  
  1. 1. politi s kropom: pokropati zelenjavo
  2. 2. potreti, pobiti: te besede so ga precej pokropale
    pokrôpan tudi pokrópan -a -o: ves pokropan je odšel
SSKJ
popáriti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. politi z vrelo tekočino: popariti kruh, moko, zelenjavo; popariti krmo s kropom; posodo je razkužil tako, da jo je poparil; pri kuhanju se je poparila
  2. 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je poparila ajdo, cvetje, listje
  3. 3. ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poparile; njeno vedenje me je nekoliko poparilo; to človeka popari
    popárjen -a -o: jesti poparjene mlince; gostje so bili precej poparjeni; zelo poparjen je odšel; od slane poparjeno listje; prisl.: poparjeno reči
SSKJ
potúrčati -am dov. (ȗ) star. pobiti, potolči: vojak bi ga skoraj poturčal / včasih je otroke malo poturčal natepel
SSKJ
rebelánt -a m (ā á) zastar. upornik: pobiti, zapreti rebelante
SSKJ
stólči stólčem [ou̯] dov., stólci stólcite in stolcíte; stólkel stólkla (ọ́) 
  1. 1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom razstrelili, uničili; vse so stolkli, kar jim je prišlo pod roke uničili, razbili
    // s tolčenjem odstraniti lupino: stolči lešnike, orehe
  2. 2. s tolčenjem odstraniti: stolči omet z zidu / ekspr. nevihta je stolkla opeko s strehe povzročila, da je padla opeka
  3. 3. s tolčenjem, udarjanjem narediti kaj trdo, sprijeto: stolči sneg z lopato / dež je stolkel zemljo
  4. 4. nav. 3. os., ekspr. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah; pobiti: toča je stolkla pšenico / toča je stolkla vinograde; brezoseb. letos je vse stolklo
  5. 5. ekspr. natepsti, pretepsti: stolkli so ga, da se je nezavesten zgrudil; stolči koga do krvi
    ●     redko stolči beljak v sneg stepsti; ekspr. zaletel se je z avtomobilom in ga stolkel zelo poškodoval; ekspr. stolči preprosto ležišče zbiti, narediti; ekspr. mesto so stolkli v prah popolnoma uničili, razrušili
    stólčen -a -o: stolčeni orehi; stolčeno polje; domov je prišel ves stolčen
SSKJ
upórnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. kdor sodeluje v uporu: uporniki nadzorujejo del ozemlja; pošiljati upornikom orožje; kaznovati, pobiti, zajeti upornike; podpirati upornike; uporniki na ladji / kmečki uporniki v kmečkih uporih
  2. 2. nav. ekspr. kdor se upre, upira: skušal je pomiriti malega upornika / Cankarjevi uporniki in iskalci / uporniki proti družbenim normam
SSKJ
vkràj in v kràj prisl. (ȁ) star. proč, (v)stran: bežati, iti, umakniti se vkraj / živeti enolično in vkraj od raznih prireditev / odrezati, odsekati vkraj / to je treba dati vkraj prenehati se ukvarjati s tem; pospraviti; golazen vkraj spraviti pobiti, uničiti; vkraj vreči zavreči, odvreči
// vkraj, nepridiprav izgini, spoti
● star. zvezde gredo vkraj ugašajo; star. iti vkraj spat
Število zadetkov: 17