Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
akumulacíjsko pobóčje -ega -a s
Geografija
biotóp -a m
Celotno geslo Etimološki
bọ̑k -a m,
Celotno geslo Sinonimni
borovníca -e ž
nizka, grmičasta gozdna rastlina z užitnimi črnimi jagodami; jagoda te rastlinepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. borovnička, nar. črna jagoda, nar. črnica
Celotno geslo Etimološki
bŕdo -a s
Geografija
brég -a m
Geografija
brežína -e ž
Geografija
celínsko pobóčje -ega -a s
SSKJ²
črétje -a s (ẹ̄)
nar. rušje, pritlikavi bor: pobočje je poraslo s čretjem / bivakirali so v čretju pod Jalovcem
Geografija
denudacíjsko pobóčje -ega -a s
Smučanje
diagonálna postavítev smúčarske próge -e -tve -- -- ž
SSKJ²
dolína -e ž (í)
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
♦ alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje
2. vbokli del vala: doline in grebeni valov
Planinstvo
dŕn -a m
SSKJ²
dŕnast -a -o prid. (r̄)
alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje
Pravopis
dŕnast -a -o; bolj ~ (ŕ; ȓ) star. ~o pobočje
Planinstvo
ekstrémno pobóčje -ega -a s
Celotno geslo ePravopis
Fudži
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Fudžija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vulkan in najvišja gora na Japonskem
IZGOVOR: [fúdži], rodilnik [fúdžija]
BESEDOTVORJE: Fudžijev, fudžijski
Geografija
glasí -ja m
SSKJ²
gôra -e in -é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi góro góre (ó)
1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore; luna se je dvigala izza gore; priti na goro; sonce gre, zahaja za goro; vas leži pod goro; za gorami se bliska; daljne, strme, visoke gore; pobočje, višina, vrh gore; razgled z gore; jutranja zarja nad gorami; velik ko gora zelo / Šmarna gora / kot vzklik križana gora, je to mogoče / mn.: sneg je pokril gore in doline hribe; iti, hoditi v gore v hribe; živeti v gorah v hribih, na hribovitem svetu
2. nar. dolenjsko vinograd (v gričevnatem svetu): vinski hram v gori / vinska gora
3. zastar. gozd v hribovitem svetu: v goro je šel po hlode
4. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: preskrbeli so goro dokazov; v zvezi s tem vprašanjem so popisali že gore papirja; ima cele gore težav / na krožnik si je naložil celo goro krompirja velik kup
● ekspr. saj se ga kar bojim, ko je taka gora velik, močen človek; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti; šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori manj pomemben človek se mora podrediti, ukloniti pomembnejšemu
Geografija
grápa -e ž
Število zadetkov: 231