Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Prekmurski

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
Benečán -a m Benečan: Stevani II. szo Benetsáni taki zadenili tou KOJ 1848, 25; Benetsánje szo primorszke krajine pod szé potégnoli KOJ 1848, 41
Prekmurski
bìč -a m
1. bič, palica z jermenom za udarjanje: napravo ſzi je bics zmotvozczov KŠ 1771, 269; pren. je ozdrávila od toga bicsa KŠ 1771, 116; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; Bogá velikoga bicsa ne vidis nad ſzebom SŠ 1796, 10; Ftisaj bics ſzrditoſzti BKM 1789, 34; je ji pa doſzta zvrácso od betegouv i bicsov KŠ 1771, 189; tvoje ſzrditoſzti bicse od náſz odvrni KM 1783, 101
2. nasilje, sila, pritisk: náſz pod bicsom ſsés dr'zati KŠ 1771, 830
Prekmurski
bítje2 -a s obstoj, obstajanje: Verbum bitje znamenüje KOJ 1833, 46; pod ſzpodobom, i nej bítyom, ſzkrite ſzo nám ſzkrovnoszti KM 1783, 62
Prekmurski
bodóuči -a -e prid. navzoč, bivajoč: vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; I váſz bodoucse mrtve KŠ 1754, 72; zadovolte ſze nazoucſi bodoucsim KŠ 1754, 64; pokoren bodoucſi Otſi KŠ 1754, 106; vu naſem vrejmeni bodoucsi KŠ 1771, A3a; pravicsen bodoucsi KŠ 1771, 6; tebi eti zaisztino nazoucsi bodoucsemi ponizno naklányam KM 1783, 55; 'znyimi bodoucs BKM 1789, 123; Boug bodoucſi ſzramoto trpo BKM 1789, 72; vu dobrouti bodoucsi KM 1796, 27; brezi tüvárissa bodoucsi SIZ 1807, 4; pod Korounov bodoucsi Národje KOJ 1833, VIII; na klánye bodôcse ovczé TA 1848, 36; brez jálnoszti bodôcsim TA 1848, 11; Vu knigaj bodôcse piszke KAJ 1870, 6
Prekmurski
bòžen -žna -o prid.
1. slab: pôv [pridelek] je letosz bo'sen AI 1875, kaz. br. 8; poleg bo'zne zemlé AI 1875, br. 1, 6; szvoj bo'zen szád pod sztreho szpraviti AIP 1876, br. 8, 6; bo'zna letina AI 1875, kaz. br. 8; Bo'zna lêta velko breme AIP 1876, br. 1, 1
2. hudoben: bo'zne plemenitáse KOJ 1848, 47
Prekmurski
bradìnje -a s mah na drevesu: bradinye raszté AIP 1876, br. 5, 3; pod méhkim bradinyem sze je vretina bliszcsala KAJ 1870, 80; Csi gêscs lüknyo z travov i zbradinyom jáko zaphsé AI 1875, br. 2, 3; [severni jelen] z bradinjom i listjom živé AI 1878, 18
Prekmurski
brèmen -a tudi brème -na s
1. breme, tovor: Csi vidis, ka bremenom le'zi onoga oſzeo, ſteri tebé odürjáva KŠ 1754, 52; moji greihi kakti edno 'zmetno breme te'zijo me KŠ 1754, 241; i bremen moje je leihko KŠ 1771, 37; naj nikſega bremena vecs na váſz ne nakládamo KM 1796, 128; Ar tá denem bremen moje KŠ 1754, 261; Ar na ſteroga bremen nakláda SŠ 1796, 94; zdihávamo pod bremenom záto, ka ſze neſcsemo ſzlejcsi KŠ 1771, 536; Ar 'zmetna i neprenoſena bremena vkü vé'zejo i lidém na plécsa nakládajo KŠ 1771, 76; pren. I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Grejhov bremen me vmárja KŠ 1754, 255; Zlejhkouti me od greijhov moji bremena KŠ 1754, 232; od greihov nyih bremena SM 1747, 68; zdihávam pod grejhov moji bremenom KŠ 1754, 229
2. težava, nadloga: Tu sze zlehkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; ka odtoga bremena sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; Breme moje zleihkouti SM 1747, 71; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Toga ſzvejta breme, Vzéo na rame BKM 1789, 105
Prekmurski
bǜkev -kvi ž bukev: Fagus Bükev KMS 1780, A9; Bükev AI 1878, 46; pod ednov prhlávov bükevjov KAJ 1870, 56
Prekmurski
dàleč prisl. daleč, izraža veliko razdaljo: Bio je pa dalecs od nyih KŠ 1771, 27; vido je dalecs KŠ 1771, 127; dalecs notri po nemskoj zemli stonkali KOJ 1848, 8; rovanje pod zemlov, štero včási jáko daleč ségne AI 1878, 10; pren. ſrczé pa nyegovo je dalecs od méne KŠ 1754, 13; nej ſzi dalecs od králeſztva Bo'zega KŠ 1771, 142; Nej je dalec od vász BKM 1789, 9; dalecs szo od nyega szôdbe tvoje TA 1848, 8
Prekmurski
dìle dìl ž mn. podstrešje: dille, gornyi-szpoudnyi pod KOJ 1833, 168
Prekmurski
dobìti -ím dov. dobiti: da bi Kristussa mogo dobiti SM 1747, 21; Csi li nebéſza dobim SM 1747, 74; koteri tem recſém vörje te dobi TF 1715, 44; odpüscsanye dobimo KŠ 1745, 79; miloſztſo dobijo KŠ 1745, 41; ſzi Orſzág nebeſzki dobil SM 1747, 70; doubo ſzi brata tvojega KŠ 1754, 195; ſzi miloſcso dobila KŠ 1771, 163; je rad pod szvojo oblászt dôbo AI 1875, kaz. br. 3
Prekmurski
dogrúmiti -im dov. prigrmeti, prihrumeti: (Kara-Musztafa) dokecs je nej pod Becs dogrumo KOJ 1848, 98
Prekmurski
dòlisékanje -a s sekanje, posek: ka vu ednoj leti pod doliszekanye pride AI 1875, br. 2, 3
Prekmurski
dólnasti tudi dólnjasti -a -o prid. nižinski: V-ti dôlnasztaj mesztaj voda za 2–3 mêszece de sze párila AIP 1876, br. 4, 5; dolnyaszta meszta szo 'ze pod vodôv AIP 1876, br. 5, 3
Prekmurski
dréjti derém nedov. dreti, razdirati, podirati: hramba Da je vetrôvje nederé KAJ 1870, 76; da nyemi je nej potrejbno vszigdár edno kozo drejti KOJ 1845, 4
deréči -a -e dereč: pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6
Prekmurski
drevéšni -a -o prid. drevesen: je pa pod drevešnimi korénami skriti AI 1878, 10
Prekmurski
drgetàti drgèčem nedov. drgetati: Kôlina mi drgecsejo od poszta TA 1848, 93; stera je vu vszákoj kotrigi drgetala od mrazi KAJ 1870, 61; szo v zimi vu votlinaj drgetali KOJ (1914), 131
drgečéči tudi drgetajóči -a -e drgetajoč: Drgecsécsi pa i trepecsécsi ercsé KŠ 1771, 367; One szo i drgetajôcso violo pod obrambo vzéle KAJ 1870, 101
Prekmurski
drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b
drǘgi -a -o sam.
1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103
2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119
Prekmurski
držáva -e ž država: vnogo dr'sav pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6
Prekmurski
dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
Število zadetkov: 323