Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čívkniti čívknem dovršni glagol [číu̯kniti]
    1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom, značilnim za ptico
      1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
      1.2. ekspresivno reči, povedati s temu podobnim glasom
    2. navadno zanikano, ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo reči, povedati kaj za koga neugodnega
    3. ekspresivno objaviti krajši zapis, komentar, mnenje, zlasti na družbenem omrežju Twitter
ETIMOLOGIJA: čivkati
člének člénka samostalnik moškega spola [člénək]
    1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih
    2. del, ki se z drugimi veže v celoto
    3. del stebla med dvema kolencema
    4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočilo
      4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: člen
čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək]
    1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris
    2. žuželka rumeno zelene barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti ob vinogradih; primerjaj lat. Oecanthus pellucens
    3. žuželka sivkaste ali rjavkaste barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti v naseljih, hišah, hlevih; primerjaj lat. Acheta domesticus
      3.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
    4. neželen, neprijeten zvok, ki kaže na napako, pomanjkljivost, zlasti v avtomobilu, elektronski napravi
ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən]
    1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
    2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje
      2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
    3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
    4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: čudo
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
dámjak dámjaka samostalnik moškega spola [dámjak]
    jelen z lisastim kožuhom in lopatastim rogovjem; primerjaj lat. Dama dama
ETIMOLOGIJA: (prevzeto in prilagojeno iz nem. Damhirsch) iz lat. damma
deodoránt deodoránta samostalnik moškega spola [deodoránt]
    kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Deodorant) iz it. deodorante ali angl. deodorant, iz lat. dē.. ‛od, stran’ + odōrāre ‛odišaviti’, iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]
    1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
    2. slabo duševno počutje, razpoloženje
    3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
    4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
    5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
desánt desánta samostalnik moškega spola [desánt]
    1. vojaški napad na območje pod sovražnikovim nadzorom iz zraka ali z morja
    2. ekspresivno nenadno, intenzivno prizadevanje za dosego česa, zlasti prevlado, prisvojitev, prevzem nadzora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. descente, prvotno ‛sestop, padec, hoja navzdol’, iz descendre ‛sestopiti, dol iti’ < lat. descendere - več ...
desántni desántna desántno pridevnik [desántni] ETIMOLOGIJA: desant
dezodoránt dezodoránta samostalnik moškega spola [dezodoránt]
    kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: deodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Desodorans iz frc. désodorisant iz désodoriser ‛razdišaviti’, iz dés.. ‛raz..’ < lat. dis.. + odōrisāre ‛odišaviti’ iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]
    1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela
    2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik
      2.1. ta goba kot hrana, jed
    3. vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka
    4. kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela
    5. ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik
STALNE ZVEZE: orjaški dežnik
ETIMOLOGIJA: dež
dinozávrski dinozávrska dinozávrsko pridevnik [dinozávərski]
    2. navadno slabšalno ki je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
    3. navadno slabšalno ki je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljiv, zastarel
ETIMOLOGIJA: dinozaver
dóga2 dóge samostalnik ženskega spola [dóga] STALNE ZVEZE: argentinska doga, bordojska doga, danska doga, nemška doga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dogge iz angl. dog ‛pes’ - več ...
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]
    1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
      1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
    2. film z resno vsebino
    3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
    4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
dramatizácija dramatizácije samostalnik ženskega spola [dramatizácija]
    1. predelava proznega ali pesniškega dela za uprizoritev; SINONIMI: dramatiziranje
      1.1. drama, film kot rezultat take predelave
      1.2. upodobitev česa kot teme, motiva v umetniškem delu, zlasti dramskem, filmskem
    2. ekspresivno pojmovanje, prikazovanje česa resneje, huje, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno dramatiziranje
ETIMOLOGIJA: dramatizirati
dramatúrginja dramatúrginje samostalnik ženskega spola [dramatúrginja]
    ženska, ki se poklicno ukvarja z dramaturgijo
ETIMOLOGIJA: dramaturg
dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti
      1.1. ekspresivno ki z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: dresirati
drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik]
    1. iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia
    2. grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik
STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik
ETIMOLOGIJA: dresen
dualístični dualístična dualístično pridevnik [dualístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dualistisch, angl. dualistic, frc. dualistique, glej dualizem
Število zadetkov: 7573