Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
péš prislov [péš]
    1. brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: neformalno pešak
    2. kot pridevnik ki je v zvezi s premikanjem peš 1.
    3. manj formalno brez kompleksnejših elektronskih, tehničnih pripomočkov, orodij
FRAZEOLOGIJA: prostor, kamor gre še cesar peš, tja, kamor gre še cesar peš
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pěšь < pslov. *pěšь, tako kot litov. pė́sčias iz ide. *ped- ‛noga’, tako kot lat. pēs, gr. poús, stind. pad-, got. fōtus, nem. Fuß, angl. foot - več ...
Celotno geslo eSSKJ
prêdlog predlóga samostalnik moškega spola [prêdlok predlóga]
    1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
    2. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki z vzpostavljanjem podrednega razmerja med besedami stavka določa sklon sledeči besedi in pri tem izraža prostor, čas, lastnost in vzrok
      2.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. predlóg iz cslov. prědъlogъ, iz ↑predložiti - več ...
Celotno geslo eSSKJ
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]
    1. sunkovit trk s čim
    2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
      2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
      2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
    3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama
      3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
    4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo
      4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
    5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
    6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
    7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
analíza -e ž (ȋ)
ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami
// temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
SSKJ²
interpretácija -e ž (á)
1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v moderni interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju
2. umetniško poustvarjanje
a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba
b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh
♦ glasb., gled. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela
SSKJ²
izráziti -im dov. (á ȃ)
1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izraziti mnenje, pomisleke; burno izraziti svoja čustva; javno, pisno izraziti svoje zahteve; izraziti kaj z besedami, kretnjami, mimiko; izraziti soglasje z gibom glave; preprosta ljudstva izražajo svoje razpoloženje zlasti s petjem in plesom / izraziti s slikarskimi sredstvi
♦ jezikosl. izraziti začudenje z medmetom
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izraziti dvom o rešitvi krize; izraziti komu hvalo, občudovanje, zahvalo; izrazil je obžalovanje, ker ni mogel priti obžaloval je; izraziti sožalje svojcem umrlega; udeleženci simpozija so izrazili željo, da bi se še kdaj srečali / veleposlanik je izrazil prepričanje, da bo spor rešen po mirni poti; vlada je izrazila zaskrbljenost nad položajem v svetu / izraziti vdanost predsedniku
● publ. večina volivcev mu je izrazila zaupanje je glasovala zanj
3. prikazati, podati z določenimi znaki, enotami: število 6 lahko izrazimo v obliki 2 × 3; izraziti vrednost blaga v dolarjih; izraziti s kemijsko formulo / to lahko izrazimo tudi matematično
    izráziti se 
    1. uporabiti jezik za podajanje, posredovanje misli, čustev: otrok se še ne zna izraziti; izbrano, jasno, pravilno se izraziti; slabo si se izrazil
    // publ., navadno s prislovom povedati svoje mnenje: lepo, ugodno se je izrazil o pevcu; o prireditvi se je večina pohvalno izrazila / časopisi so se pohvalno izrazili o gostovanju ansambla
    // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z da, če izraža vljudno omejevanje povedanega: če se smem tako izraziti, takega igralca ne bo več kmalu / da se prav izrazim, meni ni za to čast
    2. pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje človekovega razpoloženja, čustvovanja: v očeh se mu je izrazila groza, žalost / nezadovoljstvo se je izrazilo v demonstracijah
    // pojaviti se kot zunanja podoba, znamenje česa sploh: v romanu se je izrazil njegov domovinski čut; v umetnosti se je izrazilo življenje dobe / v narodnoosvobodilni vojni se je izrazila želja po svobodi
    3. publ. izreči se, izjaviti: večina se je izrazila za predlaganega kandidata; izraziti se proti takemu načinu dela
    izrážen -a -o:
    javno izražen odnos do česa; z besedami izražena misel; izražena prošnja, zahteva; s kemijskimi simboli izražena sestava spojine; dolžina je izražena v metrih; to je premalo določno izraženo; izraženo v odstotkih
SSKJ²
lík1 -a m (ȋ)
1. oseba kot literarna, dramska upodobitev: podati življenjsko pristen lik; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe; filmski, igralski, odrski liki; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih; liki v tragediji; ekspr. Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: igralec je dobro predstavil lik gizdalina; lik človeka iz ljudstva; junaški lik iz naše revolucije; lik borca in heroja
2. knjiž., navadno s prilastkom likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip1, podoba: lesen lik sejalca; lik zveri; lik iz kamna; lik na kovancu; znamke s pesnikovim likom; pren. duhovni lik pesnika
● knjiž. njen lik mu je vedno pred očmi obraz, podoba, postava
3. kar je likovno upodobljeno sploh: risati po pesku nekakšne like; okrasni liki na ploskvi
4. geom. tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin: izračunati ploščino lika / enakokotni lik; ploskovni, prostorski lik; podobni, skladni liki; raznostranični lik / geometrijski lik
5. igr. obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve: vpisati besedo, črko v lik / magični lik pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo
♦ šport. lik kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja; obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani
SSKJ²
obdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino; obdelati nove površine zemlje; obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji
2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko, lastnost: obdelati kamniti blok, deblo; obdelati z dletom; površinsko obdelati; ročno, strojno obdelati
// pog., s širokim pomenskim obsegom narediti s čim to, kar določa sobesedilo: obdelati testo z rokami gnesti; tovarniško obdelati mleko pripraviti; obdelati žival s krtačo okrtačiti; jezikovno obdelati besedilo pregledati, popraviti
// na določen način urediti, pripraviti za uporabo: obdelati podatke; statistično obdelati gradivo
3. načrtno podati določeno vsebino: v knjigi je obdelal kmečke upore; tega vprašanja ni še nihče obdelal; dramsko, filmsko obdelati motiv; umetniško obdelati pohod štirinajste divizije
// načrtno se seznaniti s čim: obdelati predpisano učno snov / obdelati teze na javnih tribunah / ekspr. dolgo sta se pogovarjala, pa še nista vsega obdelala se nista o vsem pogovorila
// publ. raziskati, proučiti: obdelati postopke za pridobivanje izotopov; znanstveno obdelati najdene predmete
4. pog. pregovoriti, pridobiti: rad bi šel na izlet, starše je moral še obdelati; volivce je tako obdelal, da so ga bili pripravljeni voliti
5. ekspr. natepsti, pretepsti: obdelati koga s pestmi; tako ga je obdelal, da je komaj stal / počakali so ga in ga obdelali z gnilimi jajci obmetali
6. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: kritik ga je neusmiljeno obdelal; nasprotnike je neprizanesljivo obdelala
♦ biblio. obdelati knjigo vpisati knjigo v katalog; les. obdelati les iz lesne surovine izdelati polizdelke
    obdélan -a -o:
    razlaga obdelanih podatkov; obdelano polje; zadovoljivo obdelano vprašanje; bogato kamnoseško obdelani oporniki
    ♦     agr. obdelana plast zemlje plast zemlje, ki se pri obdelavi rahlja, obrača
SSKJ²
odstòp -ópa m (ȍ ọ́)
glagolnik od odstopiti:
a) odstop ozemlja priseljenim kmetom; odstop prednosti
b) obrazložiti, utemeljiti odstop; preklicati odstop predsednika kabineta / sprejeti odstop; publ. podati odstop odstopiti
c) tako dejanje pomeni odstop od dosedanjih navad
č) nova cena predstavlja odstop od splošne ravni cen / odstop od izvirnega besedila
♦ med. odstop mrežnice bolezen, pri kateri se mrežnica loči od žilnice; pravn. odstop (terjatve) prenos terjatve na drugo osebo; odstop od pogodbe izjava, da stranke obveznost iz pogodbe ne veže več
SSKJ²
okvíren -rna -o prid. (ȋ)
1. ki vsebuje bistveno, osnovno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: okvirne smernice gospodarskega razvoja; dati nekaj okvirnih navodil / publ.: podati v knjigi obravnavane probleme v okvirnih obrisih; določili so okvirne vsote, ki jih bodo kolektivi prispevali približne
2. nanašajoč se na okvir 1: okvirna oblika / okvirno ogrodje
♦ agr. okvirna brana brana, ki ima ogrodje v obliki okvira; grad. okvirni podboj; lit. okvirna novela novela, pri kateri navadno začetni in končni del besedila uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. okvirni zakon zakon, ki vsebuje le splošne in temeljne predpise; rad. okvirna antena
    okvírno prisl.:
    okvirno obravnavati vprašanje; načrt je okvirno že določen
SSKJ²
panoráma -e ž (ȃ)
1. pokrajina, ki se vidi z določenega, navadno višjega mesta: občudovati panoramo; s terase je lep pogled na panoramo / gorska panorama; panorama mesta; pren. Vojna in mir, ta velika zgodovinska panorama
● knjiž. z gradu je najlepša panorama razgled
// um. slika, na kateri je upodobljena taka pokrajina: v jedilnici visijo panorame; panorama Kopra iz 18. stoletja; slikar panoram
2. publ., z rodilnikom velika količina, množina: panorama problemov
// pregled: podati široko panoramo družbe; panorama sodobne umetnosti; letošnja razstava je pomembna mednarodna panorama učbenikov
3. nekdaj naprava, ki omogoča (plastično) gledanje slik, fotografij: bioskop in panorama / vstopnica za panoramo
// poslopje, prostor s to napravo: počakati koga pred panoramo
SSKJ²
plôščica -e ž (ó)
1. manjšalnica od plošča: oglata, okrogla ploščica; kovinska, lesena ploščica; pri vhodnih vratih je bila pritrjena ploščica z imenom stanovalca / klej prodajajo v ploščicah
2. navadno v zvezi keramična ploščica tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal: obložiti kopalnico s keramičnimi ploščicami / porcelanaste ploščice
3. šport. trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu: podati ploščico nasprotnemu igralcu; s ploščico ga je zadel v nogo
♦ biol. krvna ploščica drobna, brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi
SSKJ²
podája -e ž (ȃ)
glagolnik od podati: namesto meta na koš se je odločil za podajo; točna podaja; podaja s krila / zanimiva podaja vloge / obesiti belo zastavo v znamenje podaje
● prestreči podajo podano žogo
SSKJ²
podáti -dám dov., 2. mn. podáste in podáte; podál (á)
1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočiti, da ta lahko to prime, vzame: podal mu je klobuk in torbo; podati kozarec; podati opeko / utapljajočemu se je podal kol pomolil; podal mu je roko, da bi zlezel iz vode / star.: podal mu je knjigo v spomin podaril; podal mu je vizitko dal
● knjiž. podati komu roko dati; podali so si roke in naredili krog prijeli so drug drugega za roke; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata
// knjiž. postreči s čim, servirati kaj: po kosilu so podali kavo; ukazal je, naj podajo večerjo
// šport. vreči, odbiti žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podati žogo; podati z glavo
2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočiti seznanitev s čim: na začetku je podal evropski okvir dogajanja pri nas v tem času; v knjigi je podal svoje poglede; publ.: podati na simpoziju svoje izsledke poročati o njih; podati po opravljeni kontroli svoje mnenje povedati, napisati / umetniško podati pokrajino upodobiti
♦ šol. podati učno snov
// z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spraviti kaj v neposredno zaznavno obliko: podati besedilo / glavnega junaka je podal zelo doživeto odigral, zaigral; pesem je podal preveč čustveno zapel
// publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: podati izjavo pred sodiščem; podati poročilo o delu odbora poročati; podati predlog predlagati; podati ugovor, zahtevo
    podáti se 
    1. nedov., pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: kratka frizura se ji poda / šal se k plašču poda; ta barva se dobro poda k vsaki barvi las / to ime se mu ne poda posebno ni primerno, ustrezno zanj; premladostno vedenje se ji ne poda
    2. star. oditi, odpraviti se: podati se s kolesom čez Vršič / podati se od doma / podati se po opravkih iti / podati se spat, k počitku iti / podati se na pot
    // navadno v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podati se v nevarnost; podati se v varstvo koga / v to zadevo se ne bi več podal se je ne bi več lotil
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: podati se v beg; podati se v boj z nasprotnikom začeti se bojevati; podati se v prepir s kom začeti se prepirati
    3. zastar. vdati se: vojska se je zaradi lakote podala / kljub premoči nasprotnika se ni hotel podati / na njegovo prigovarjanje se je podal in dovolil je prenehal nasprotovati / vola sta se počasi le podala in vozila prenehala se upirati, sta postala ubogljiva
    4. spremeniti položaj, obliko pod pritiskom, težo: osi so se podale in obrabile; leseni strop se je od starosti podal / zastar. razmočena tla so se podala pod njegovo stopinjo udrla
    ●     nar. vzhodnoštajersko ni se mu hotela podati vdati; knjiž. podati se na področje literature začeti se ukvarjati z literaturo; knjiž. podati se na slaba pota začeti živeti moralno oporečno; vulg. poda se mu kot kravi, svinji sedlo nič se mu ne poda
    podán -a -o:
    vse vloge so bile podane z enako ljubeznijo; spretno podan predmet
SSKJ²
pòdtékst -a m (ȍ-ẹ̑)
knjiž. prvine umetniškega dela, zlasti literarnega, ki posredno izražajo njegovo idejo, v njem prevladujoče čustvo, razpoloženje: prevajalcu je uspelo ohraniti tudi podtekst originala; igralci niso znali podati podteksta drame / liričnost romana se čuti predvsem v njegovem podtekstu / idejni podtekst romana / v podtekstu slikarjevih del prevladuje meditativnost
SSKJ²
poročílo -a s (í)
1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati
// tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pisno, ustno poročilo
// mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila
2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo
♦ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah
SSKJ²
poustváriti -im dov. (á ā)
ponovno umetniško obdelati: v pesnitvi je poustvaril motiv starih epskih pesmi; s filmom ni poustvaril celotne vsebine romana
// umetniško obdelati sploh: pisatelj je poustvaril atmosfero tistega časa; posrečilo se mu je poustvariti otroško preprostost teh ljudi / ekspr. njegov čopič je poustvaril veliko lepot iz življenja
// umetniško podati, reproducirati: poustvariti simfonijo
SSKJ²
povzéti -vzámem dov., povzêmi povzemíte; povzél; nam. povzét in povzèt (ẹ́ á)
1. na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzeti vsebino članka; povzeti zgodbo / povzeti glavne misli referata; z nekaj besedami je povzel, kar je bilo o problemu povedanega
2. začeti, navadno za kom
a) peti: fant je zapel, drugi so povzeli; povzeti melodijo, pesem; povzeti v zboru; ekspr. vsa dvorana je povzela za njim
b) govoriti: za predsednikom je povzel tajnik; kaj praviš, je povzel / povzeti besedo za kom / povzeti glas oglasiti se, spregovoriti; poveljnik je zaklical hura in četa je povzela vzklik za njim vzkliknila
3. knjiž. sprejeti, vzeti: scenarist je povzel avtorjevo besedilo; motiv za strop je povzel po neki grafični predlogi
// v zvezi z iz ugotoviti, spoznati: iz pogovora je povzel, da je vdova; iz tega se lahko povzame, da je tudi sam kriv
● star. povzel je hišo in hlev fotografiral; zastar. povzemimo za primer učiteljevo delo vzemimo; knjiž. obleko je morala v pasu povzeti zožiti
    povzét -a -o:
    povzet referat; povzeta beseda, misel; na kratko povzeta zgodba
SSKJ²
prerèz -éza m (ȅ ẹ́)
1. slika, predstavljajoča telo, kakršno je v ravnini, ki gre skozenj: narisati prerez jabolka; prerez kože, kruha; oblika, površina prereza / navpični, prečni, vzdolžni prerez; pravokotni, trikotni prerez / slika predmeta v prerezu
♦ geol. geološki prerez ki kaže geološko zgradbo
2. pregled: podati prerez društvenega dela; prerez skozi novejšo slovensko liriko / program prireditve je prerez najboljšega
3. glagolnik od prerezati: pri prerezu se mu je palica razklala
SSKJ²
pretenzíja tudi preténzija -e ž (ȋ; ẹ́) knjiž.
1. zahteva po naslovu, položaju: imeti pretenzije na vodstvo / ozemeljske pretenzije; politična pretenzija; pretenzije na prestol
// nav. mn. zahteva sploh: zastavili so si višje pretenzije glede znanstvene naravnanosti pouka; umetniške, znanstvene pretenzije / lotiti se stvari z velikimi pretenzijami; človek brez pretenzij; knjiga je pisana brez posebnih pretenzij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo
2. namen, namera: človek ima pretenzijo podati izčrpno analizo stanja; nimam pretenzije napisati zgodovinsko knjigo
Število zadetkov: 136