Zadetki iskanja
Pleteršnik
bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.
Pleteršnik
klóščevina, f. 1) coll. = klošči, Mur.; — 2) = kloščevec, Cig., Jan., C.; k. ima seme klopom, ali po dolenjsko, kloščem podobno, Ravn.
Pleteršnik
krẹsník, m. 1) der Monat Juni, Mur., Cig., Jan., Npes.-M.; če vinska trta ne cvete kresnika, ostane le lesnika, C.; — 2) bajeslovno bitje, podobno vedomcu, Vrsno pod Krnom-Erj. (Torb.); kresniki se tepejo, sekajo, es wetterleuchtet, C.; (krsniki, Kres II. 578.); — 3) = kresnica 1), C.; — 4) die Gichtrose (paeonia), C., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
likȃłnik, m. ein Werkzeug zum Glätten, Cig., Jan.; — das Plätt- oder Bügeleisen, Cig., Jan., Levst. (Pril.), M.; — leseno, gobi podobno orodje za likanje, Notr., Gor.; — ein Glättholz der Schuster, Cig., M.; — das Mangholz, die Rolle für Wäsche, C.; ("líkavnik", Valj. [Rad]).
Pleteršnik
načrčkáti, -ȃm, vb. pf. hinkritzeln; n. kako podobo na papir; — zusammenkritzeln; nekaj sem mu načrčkal, da ni bilo ničemur podobno.
Pleteršnik
nẹ́kam, adv. 1) irgendwohin; an einen gewissen Ort; — 2) auf eine gewisse Art, in einer gewissen Beziehung; n. neprijazen je postal; vse je nekam gruči podobno, Levst. (Beč.).
Pleteršnik
ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, Kamnik-M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.
Pleteršnik
pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
Pleteršnik
podǫ́bən, -bna, adj. 1) ähnlich; podobna sta si, da bi lehko enega skril, a drugega pokazal, Podkrnci-Erj. (Torb.); nikomur p., unförmlich; to ni ničemur podobno, das hat kein Gesicht, es hat weder Hand noch Fuß; = ni nikamor podobno, C.; zdaj je vsaj čemu podobno, jetzt hat es doch eine Gestalt, Cig.; resnici p., wahrscheinlich, Cig., nk.; podobno je, es hat den Anschein, Cig., Notr., M.; podobno je, da bi bil on to storil, M.; — podobne spojine, homologe Verbindungen (chem.); podobno ležeče strani, homologe Seiten (math.), Cig. (T.); — 2) fähig: p. za kaj: ona še za to ni podobna, Fr.-C.; p. si, da bi kaj tacega storil, jvzhŠt.; — 3) = spodoben, geziemend, C.
Pleteršnik
razvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. an verschiedenen Punkten aufhängen, rings aufhängen, Cig.; razvešene svilene rute, Jurč.; pajčini podobno r. niti, Glas.
Pleteršnik
rusa 2., f. bajeslovno bitje: o pustu vodijo ob Ščavnici šemo konju podobno (Belo Ruso vodimo, Konjem srečo prosimo), Pjk. (Črt. 212.); — o pustu "ruso" kozje podobe od hiše do hiše jezdijo, C.
Pleteršnik
Število zadetkov: 12
Dostopnost