Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
uklánjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. knjiž. upogibati, pripogibati: veter uklanja travo, veje / težko breme mu uklanja hrbet
    // sklanjati: uklanjati glavo / pri hoji skozi jamo so se morali pogosto uklanjati
  2. 2. dosegati, da se kdo vda, podredi: s silo uklanjati ljudi / uklanjati razum volji
    uklánjati se 
    1. 1. prenehavati vztrajati pri svojem mnenju, stališču in sprejemati voljo, zahteve drugega: popuščajo in se uklanjajo; uklanjati se avtoriteti / uklanjati se resnici / uklanjati se sili / uklanjati se navadam, okusu koga / ponosen duh se ne uklanja
    2. 2. zastar. priklanjati se, klanjati se: uklanjati se kralju; nizko, ponižno se uklanjati
      ● 
      zastar. uklanjati se komu s poti umikati se
      ♦ 
      fiz. svetloba, zvok se uklanja v bližini izvirov in ovir se ne širi premo
SSKJ
ukloníti uklónim dov. (ī ọ́) 
  1. 1. knjiž. upogniti, pripogniti: sneg je uklonil veje; pod težo se je njegov hrbet uklonil
    // skloniti: globoko ukloniti glavo / zaradi nizkega vhoda se je moral malo ukloniti
  2. 2. doseči, da se kdo vda, podredi: z ničimer ga ni mogoče ukloniti; ukloniti nasprotnika; z nasiljem, zvijačo ukloniti koga / nobena sila ga ne ukloni; ukloniti koga svoji volji / ekspr. ukloniti komu duha, ponos, voljo
    ● 
    ekspr. glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil nikoli se ni uklonil, vdal; knjiž. s pesmijo ukloniti srca ljudi pridobiti njihovo čustveno naklonjenost; vznes. vsi boste morali ukloniti vrat smrti boste morali umreti
    ukloníti se 
    1. 1. prenehati vztrajati pri svojem mnenju, stališču in sprejeti voljo, zahteve drugega: pregovarjali so ga, a se ni uklonil; ukloniti se gospodarju / ukloniti se resnici; ukloniti se sodbi, ukazu / ukloniti se premoči; ukloniti se prošnji, želji sprejeti jo, uslišati jo
      // ukloniti se modi / duh, razum se je uklonil
    2. 2. zastar. prikloniti se, pokloniti se: nizko se uklonijo in odidejo; ukloniti se v pozdrav
    3. 3. zastar. umakniti se, izogniti se: ker jih je že od daleč zagledal, se jim je še utegnil ukloniti / ukloniti se komu s pota / neprijetnostim se bo težko ukloniti
      ♦ 
      fiz. svetloba, zvok se ukloni v bližini izvirov in ovir se preneha širiti premo
    uklónjen -a -o: uklonjen človek
     
    zastar. vinogradi, uklonjeni pred burjo varni, zavarovani
Število zadetkov: 2