Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
posékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem podreti: posekati drevo, smreko; posekati na golo / posekati hrib, les gozdna drevesa, gozdno drevje / posekati zelje
● ekspr. upornikom posekati glave ubiti, usmrtiti jih
2. ekspr. s sekanjem obdelati; obsekati: posekati ostre robove kamna
3. ekspr. usmrtiti, raniti, navadno s sabljo, z mečem: kdor se je upiral, so ga posekali; v boju so posekali vse do zadnjega moža / posekal ga je rafal
// premagati: posekati sovražnike / v igri ga je vedno posekal
4. ekspr. prekositi, preseči2: kmalu je posekal vse sošolce; pri delu me ne posekaš; v pridnosti poseka vse / s svojo dolgovezno pripovedjo je posekal vse pripovedovalce
// prepričljivo zavrniti: v trenutku ga je posekal
    posékan -a -o:
    posekan les čaka na prevoz; posekano drevo; padel je kot posekan hrast
Celotno geslo Sinonimni
posékati -am dov.
kaj podreti s sekanjem
SINONIMI:
star. poseči1
GLEJ ŠE SINONIM: obsekati, premagati, preseči
GLEJ ŠE: ubiti
Vorenc
posekati dov., F7, collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; contrucidare, pobyti, poſékati, poréẛati, na koſſe reſékati; contruncare, poſékati, odrobiti; decidere, â caedo, poſékati, ali doli poſékati; destringere, poſékati, podréti, obſékati; vulnificus, -a, -um, kateri rani, ali eniga poſſéka
Svetokriški
posekati -am dov. posekati, tj. 1. s sekanjem podreti: Sikera te pravize Boshje je vshe perpraulena tebe nerodovito terto poſekat nedol. ǀ enu dreuu, kateru obeniga ſadu nima, ga poſejkaio 3. mn., inu v' ogin versheio ǀ zhe pak ſe nebo pobulshala, poſekajte vel. 2. mn. jo, inu v' ta vezhni paklenski ogin verſite jo ǀ kogà bò ta koſſa poſsekala del. ed. ž ǀ de bi vſe borshte, inu gosde poſekali del. mn. m, vkupaj snoſili, inu eno garmodo sakurili 2. usmrtiti z mečem: Lete je bil sapovedal Soldatom poſekat nedol. ǀ Poſtavimo de eden vudari, ali poſeka 3. ed. eniga purgarja ǀ prezi bi ga bil prebodil, inu poſekal del. ed. m ǀ Bliſi tiga meſta Neapulis je bil en hudobin zhlovik eniga Mladenizha s' imenam Dominicuſa posekal del. ed. m, veno glaboko shterno vergal
Celotno geslo Kostelski
postarati se ► pȯsˈtaːrat se -an se dov.
SSKJ²
posúti -sújem dov., posúl in posùl (ú ȗ)
1. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posuti cesto z gramozom, soljo / posuti s sesekljanim česnom, peteršiljem potresti / posuti sladkor po pecivu; pren., ekspr. sonce je posulo travnik s cvetjem
2. nar. zahodno podreti, porušiti: uporni kmetje so posuli grad; streho bo treba popraviti, sicer se bo hiša posula
● star. bežali so, da jih ne bi posulo kamenje zasulo; knjiž. posuti si glavo s pepelom pokesati se svojih slabih dejanj
    posút -a -o
    1. deležnik od posuti: ceste še niso posute; s peskom posuto dvorišče
    2. ekspr. biti poln česa: z bradavicami posut nos; s cvetjem posut breg; nebo je bilo posuto z zvezdami
    ●     ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
Svetokriški
posuti dov. posuti se podreti se, sesuti se: Holofernes bi bil poprei verval, de vſy hribi bodo ſe poſſuli del. mn. m, kakor de taiſto nuzh bo njemu glava odſekana s kamenjem posuti kamenjati: Stephan ſe pusti s'kamenjam poſsuti nedol. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam poſsuli del. mn. m
Čebelarstvo
potŕgati mátičnike -am -- dov.
SSKJ²
povalíti -ím dov., poválil (ī í)
1. s silo narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; podreti: z močnim udarcem ga je povalil na tla / plaz je povalil samotno drevo
2. nar. povaljati: pobranati in povaliti / povaliti travo, žito / povalil ga je po travi
    povalíti se 
    zavaliti se, zakotaliti se: povalil se je do njega in ga skušal rešiti; deček se je povalil po hribu navzdol
    povaljèn -êna -o:
    ležal je umazan in povaljen; povaljena obleka
SSKJ²
požágati -am dov. (ȃ)
z žaganjem podreti: požagati drevo; vse smreke so požagali
// z žaganjem odstraniti: požagati veje
    požágan -a -o:
    požagano drevje
Celotno geslo Frazemi
práh Frazemi s sestavino práh:
béli práh, dvígati mnógo prahú, dvígati velíko prahú, dvígnilo se je velíko prahú, dvígniti mnógo prahú, dvígniti oblák prahú, dvígniti velíko prahú, dvígováti velíko prahú, sesúti kóga/kàj v práh, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh, zmléti kóga v sónčni práh
Prekmurski
presǘnoti se -em se dov. sesuti se, podreti se: ár csi je temel nê krepek, zlêhka ſze presüne hramba KAJ 1870, 74
presǘnovši se -a se -e se ko se je prenažrl: Té je zéto ſzpravo nyivo ſzte nepravicsnoſzti nájima i preſzünovſi ſze raſzpocso ſze je na ſzrejdi KŠ 1771, 343
Celotno geslo Frazemi
Prešéren Frazemi s sestavino Prešéren:
prôsto po Prešérnu
SSKJ²
razdréti -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é)
1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati / razdreti na sestavne dele
2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti / naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil
// odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor
3. pog. sparati1: razdreti krilo / razdreti pulover
4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje
5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije
// razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko
6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo
● pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila
♦ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji
    razdŕt -a -o:
    razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto
    ●     ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana
Svetokriški
razdreti dov. podreti: je bil sapovedal ta lepi Tempel Boshij resdreti nedol. (V, 183)
Celotno geslo Etimološki
razgrájati -am nedov.
Celotno geslo Kostelski
razkreniti ► reskˈrẹːnt -nen dov.
Prekmurski
razmetàti -mèčem dov. razmetati, podreti: jaſz morem razmetati czérkev Bo'zo KŠ 1771, 91; razmecsem moje skegnye KŠ 1771, 91; razmecsem moje skegnye KŠ 1771, 212; ti razmecses czérkev KŠ 1771, 95; i ſteri mejou razmecse, vgriznega katsa KŠ 1754, 62; csi bom tá, ſtera ſzam razmetao, pá gori czimprao KŠ 1771, 560; pren. vejm cslovecsi potrdjeni teſtamentom niſcse ne razmecse KŠ 1771, 562; Razmetao szi závezek TA 1848, 74; tanácsnik je razmetao tanács Akitopela KM 1796, 63
Svetokriški
razmetati -mečem dov. 1. podreti, porušiti: Kar vojska nekonzha, ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati, inu resmetati nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha tempel te dushe, inu resmezhe 3. ed. syd tiga teleſſa ǀ je bil poterl, inu resmetal del. ed. m na ner mozhneshi turne, inu mejſta 2. razmetati, zmetati: Antiochus Epifanes, kateri s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou, inu perlnou, ter en dan je bil na ſreid Rimskiga plaza vſe mei folk resmetal del. ed. m
Prekmurski
razrǘšiti -im dov. razrušiti, podreti: da szo ga Törci niti vzéti, nit nej razrüsiti mogli KOJ 1848, 98; Razrüsis vesz zid nyegov TA 1848, 74; Cérkve, klostre szporobili, po'sgáli razrüsili KOJ 1848, 8
Število zadetkov: 120