Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
alzaški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alzaška alzaško pridevnik
IZGOVOR: [alzáški]
ZVEZE: alzaški ovčar, alzaška pogača
Celotno geslo eSSKJ
émentalski émentalska émentalsko pridevnik [émentalski]
STALNE ZVEZE: ementalski sir
ETIMOLOGIJA: ↑emental(ec)
SSKJ²
hrústati -am nedov. (ú)
1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi: hrustati kekse, lešnike; pes hrusta kosti; konji hrustajo oves, seno
// ekspr. jesti (kaj tršega): hrustal je pečeno piško, da ga je bilo veselje gledati; hrustati pogačo
2. dajati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: žemlja je sveža, da hrusta / zapečena skorja hrusta med zobmi
3. dajati hrustanju podobne glasove: led na lužicah je hrustal, ko je stopal po njem / zmrzli sneg hrusta pod kopiti; brezoseb. pod nogami je hrustalo
    hrustajóč -a -e:
    hrustajoč glas; hrustajoča skorja svežega kruha
SSKJ²
jágmiti se -im se nedov. (ā ȃ)
nar. belokranjsko potegovati se, puliti se (za kaj): jagmita se za pogačo, za žogo
Celotno geslo eSSKJ
kájmak kájmaka samostalnik moškega spola [kájmak]
    mazav mlečni izdelek iz zorjene smetane kuhanega ovčjega, kravjega mleka, po izvoru z vzhodnega Balkana
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. kàjmāk iz tur. kaymak, iz kay- ‛čvrst, trd’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni] STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: ↑koruza
Čebelarstvo
kŕmljenje na vmésni pokròv -a -- -- -- s
Pleteršnik
látvica, f. dem. 1. latva; 1) plitva mlečna posoda s "šobo", seichte Milchschüssel; pod latvico tudi pečejo pogačo, Štrek.; — 2) die Napfschnecke (patella), Erj. (Z.).
SSKJ²
mastníca -e ž (í)
1. bot. mesojeda rastlina z belimi ali vijoličastimi cveti, Pinguicula: alpska mastnica
2. nar. mesena klobasa: In Jure prinese kapljo iz vidošičke gore pa belo pogačo in narezano mastnico (J. Dular)
SSKJ²
oréhovka -e ž (ẹ́)
nav. ekspr. orehova potica: spekla je pogačo in orehovko
SSKJ²
pogáča -e ž (á)
1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače
// etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača
● preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača
♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh
2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača
Celotno geslo Sinonimni
pogáča -e ž
1.
boljši, navadno masleni kruhpojmovnik
2.
nardp. boljši kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvupojmovnik
SINONIMI:
nar. štruca
GLEJ ŠE: tropine
Pleteršnik
pogáča, f. 1) das Aschenbrot: kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo obloženo z žerjavico, Habd., Cig., Štrek., Goriš.-Erj. (Torb.); — 2) der Kuchen; das Weißbrot; bes. das Pathenbrot; pogačo bo jedla = porodila bo, Notr.; ženitna p., das Hochzeitsbrot, Cig.; — čebelna p., das Bienenbrot, Cig.; — cvetna p., der Blütenkuchen (bot.), Cig. (T.); — 3) die Honigscheibe: pogače, das Gewirk im Bienenstocke, Cig., Št.; — 4) die Scheibe im Hüttenbau, Cig.; — 5) die Nachgeburt, Trst. (Let.); — 6) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.; (tudi: svinjske pogače, C.); — prim. it. focaccia, srlat. focacius, Mik. (Et.).
Celotno geslo Etimološki
pogáčica -e ž
Jezikovna
Razlike in prekrivnosti med izrazoma »oznaka« in »označba«

Kakšna je razlika med besedama oznaka in označba?

Celotno geslo eSSKJ
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
    1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
      1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sírovka2 sírovke samostalnik ženskega spola [sírou̯ka]
    manj formalno štručka z zapečenim sirom na skorji
ETIMOLOGIJA: ↑sir
Celotno geslo eSSKJ
slaník slaníka samostalnik moškega spola [slaník]
    1. riba sled kot hrana, jed, navadno sušena in konzervirana
      1.1. majhna riba srebrnkaste barve z izrazito razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih; primerjaj lat. Clupea harengus
    2. podolgovato pecivo iz slanega kvašenega testa, prelitega z zmesjo moke, soli in vode
ETIMOLOGIJA: ↑slan
SSKJ²
štrúca -e ž (ú)
1. podolgovato oblikovan kruh: prerezati štruco čez pol; zapečena štruca / bela štruca / štruca kruha / mesna štruca jed v obliki štruce iz mletega mesa, kruha, jajc in začimb
● nar. ob rojstvu so materi prinesli štruco pogačo
2. ekspr. povit dojenček: pestovala je svojo štruco
♦ metal. štruca manjši podolgovat kos ulite kovine; obrt. sendvič štruca ožja daljša štruca za sendviče
SSKJ²
traktírati -am nedov. in dov. (ȋ) zastar.
1. obravnavati: traktirati vprašanje v tisku / traktirati koga s spoštovanjem / take poskuse traktiram kot nasilje imam, štejem za nasilje
2. obdelovati, mučiti: traktirati koga z bičem, zaušnicami
3. gostiti2, streči: traktirati goste s pogačo; dobro so se traktirali
Število zadetkov: 20