belìč Frazemi s sestavino belìč:
bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bóra in belíča, brez belíča [v žêpu], ne iméti niti belíča [v žêpu], ostáti brez belíča [v žêpu]
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
pogostíti -ím dov., pogóstil (ī í)
postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil
postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil
- pogostíti se nav. ekspr.
dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil
- pogoščèn -êna -o:
pri njej so zmeraj lepo pogoščeni
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
prijázen2 -zna -o prid., prijáznejši (á ā)
1. ki ima, kaže do ljudi blag, prijateljski odnos: prijazen človek; bil je prijazen fant; sosedje so prijazni; prijazna prodajalka; pretirano prijazen / učiteljica je bila prijazna do vseh učencev; z vsemi sorodniki je bil prijazen / iron. ti si pa res prijazen, da mi takole nagajaš / kot vljudnostna fraza: hvala, preveč ste prijazni; ali ste tako prijazni in mi pokažete pot
// ki vsebuje, izraža blag, prijateljski odnos: govoriti s prijaznim glasom; prijazen nasmeh, pogled; sprejela ga je s prijaznimi besedami; na prijazno vprašanje je dobil prijazen odgovor / prijazne poteze obraza; ekspr. pogledala ga je s prijaznimi očmi / v dvorani je vladalo prijazno ozračje prijateljsko / kot vljudnostna fraza radi se bomo oglasili na vaše prijazno povabilo
● nikomur ne da prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori
2. ki zaradi urejenosti, dostopnosti, slikovitosti vzbuja pozitiven čustveni odnos: prespali so v prijaznem hotelu ob jezeru; hiša stoji na prijaznem hribu; prijazni kraji; prijazna okolica mesta / prijazen dan jasen in primerno topel; ko se je megla dvignila, je postala pokrajina prijaznejša manj mračna
// ki je lahko obvladljiv: uporabnikom so zagotovili prijazen pregled podatkov; prijazen sistem obveščanja
// ekspr. dober, ugoden: prijazno vreme / niso živeli v prijaznih časih; ni izvedel ravno prijaznih reči
3. ki čemu ne škoduje: energetsko varčne in ekološko prijazne tehnologije
4. knjiž., navadno v povedni rabi, z dajalnikom naklonjen: ni mu bil prijazen kritik; človeku prijazne sile / čas mu ni bil prijazen
1. ki ima, kaže do ljudi blag, prijateljski odnos: prijazen človek; bil je prijazen fant; sosedje so prijazni; prijazna prodajalka; pretirano prijazen / učiteljica je bila prijazna do vseh učencev; z vsemi sorodniki je bil prijazen / iron. ti si pa res prijazen, da mi takole nagajaš / kot vljudnostna fraza: hvala, preveč ste prijazni; ali ste tako prijazni in mi pokažete pot
// ki vsebuje, izraža blag, prijateljski odnos: govoriti s prijaznim glasom; prijazen nasmeh, pogled; sprejela ga je s prijaznimi besedami; na prijazno vprašanje je dobil prijazen odgovor / prijazne poteze obraza; ekspr. pogledala ga je s prijaznimi očmi / v dvorani je vladalo prijazno ozračje prijateljsko / kot vljudnostna fraza radi se bomo oglasili na vaše prijazno povabilo
● nikomur ne da prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori
2. ki zaradi urejenosti, dostopnosti, slikovitosti vzbuja pozitiven čustveni odnos: prespali so v prijaznem hotelu ob jezeru; hiša stoji na prijaznem hribu; prijazni kraji; prijazna okolica mesta / prijazen dan jasen in primerno topel; ko se je megla dvignila, je postala pokrajina prijaznejša manj mračna
// ki je lahko obvladljiv: uporabnikom so zagotovili prijazen pregled podatkov; prijazen sistem obveščanja
// ekspr. dober, ugoden: prijazno vreme / niso živeli v prijaznih časih; ni izvedel ravno prijaznih reči
3. ki čemu ne škoduje: energetsko varčne in ekološko prijazne tehnologije
4. knjiž., navadno v povedni rabi, z dajalnikom naklonjen: ni mu bil prijazen kritik; človeku prijazne sile / čas mu ni bil prijazen
- prijázno prisl.:
prijazno gledati; prijazno se mu je nasmehnila; prijazno pozdraviti; prijazno presojati kaj; prijazno so ga sprejeli in pogostili
Celotno geslo
eSSKJ
sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
- 1. majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardina
- 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
- 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
- 1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
SSKJ²
ženitovánje -a s (ȃ)
praznovanje ob poroki: ženitovanje je trajalo do jutra / iti, povabiti na ženitovanje; pogostili so jih, kot da bi prišli na ženitovanje zelo dobro
praznovanje ob poroki: ženitovanje je trajalo do jutra / iti, povabiti na ženitovanje; pogostili so jih, kot da bi prišli na ženitovanje zelo dobro
Število zadetkov: 9
Dostopnost