Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
adrenalín -a m (ȋ)
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
SSKJ²
brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkêjši tudi brídkejši (í ī)
1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
● star. bridka martra križ s podobo Jezusa Kristusa
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota
2. star. oster: bridki meč; bridka sablja
3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila
    brídko stil. bridkó
    1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
    2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
Celotno geslo Etimološki
grẹ́h -a m
SSKJ²
gréšati -am nedov. (ẹ́)
zastar. pogrešati: gmotnih sredstev za študije ni grešal
● star. ali pameti grešaš zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
Pleteršnik
grẹ́šati, -am, vb. impf. = pogrešati, vermissen, missen, Cig., Jan., C., Gor.
Celotno geslo Kostelski
grešati ► gˈrėːšat -an nedov.
Celotno geslo Pohlin
-grešati [grẹ́šati grẹ́šam] glagol, samo v sestavi

PRIMERJAJ: pogrešati

SSKJ²
kôlcati -am stil. kôlčem [kou̯cati] nedov. (ō)
1. sunkovito, navadno glasno izdihavati zrak iz želodca zaradi krčev v trebušni preponi: pogosto kolca in kašlja; s smiselnim osebkom v dajalniku: spet se mi kolca; fantu se je od strahu kolcalo; nav. elipt., ob kolcanju (kolca se mi), le kdo spet misli name
// nizko govoriti, pripominjati: že dolgo kolcajo o tem, naredijo pa nič; nehaj kolcati
2. pog., z dajalnikom tožiti se po čem, pogrešati kaj: le malo počakaj, kmalu se ji bo kolcalo po domu / še danes se jim kolca po tistih časih ne morejo jih pozabiti, še si jih želijo
Celotno geslo Kostelski
kolcati ► ˈkucat -an nedov.
Pravopis
máma -e ž, člov. (á) pogrešati ~o; stara ~
Pleteršnik
mȋł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.-Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
SSKJ²
nèpogrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah
● ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko
2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo
    nèpogrešljívo prisl.:
    nepogrešljivo sklepati
SSKJ²
pogréšanje -a s (ẹ́)
glagolnik od pogrešati: pogrešanje prijateljstva
SSKJ²
pogréšati -am nedov. (ẹ́)
1. čutiti odsotnost, manjkanje koga, česa: pogreša prijetno družbo; pogrešati iskrenost, toplino; v knjigi pogrešamo ilustracije; pogrešajo dobrega strokovnjaka / dobro mu je pri njih, ničesar ne pogreša
// navadno s prislovnim določilom biti čustveno prizadet zaradi odsotnosti, manjkanja koga: otroci zelo pogrešajo mater / ko je odšel, ga je precej pogrešala
2. ugotavljati, opažati odsotnost, manjkanje koga, česa: že nekaj dni ga pogrešajo; nekaj članov posadke še pogrešajo / ali že dolgo pogrešaš dežnik
    pogréšan -a -o:
    iskati pogrešane predmete; sam.: prišteli so ga med pogrešane; bilo je veliko pogrešanih
Pravopis
pogréšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogréšanje (ẹ́) koga/kaj ~ prijetno družbo; ~ več ponesrečencev
Celotno geslo Sinonimni
pogréšati -am nedov.
kaj čutiti odsotnost, pomanjkanje česa
SINONIMI:
zastar. grešati, pog. manjkati, knj.izroč. stradati
Celotno geslo Etimološki
pogrẹ́šati -am nedov.
Pleteršnik
pogrẹ́šati, -am, vb. impf. ad pogrešiti; vermissen; lahko, težko p. kaj, koga; nikdar ga ne pogrešamo v cerkvi; z genitivom: p. veselja, Ravn.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Pohlin
pogrešati [pogrẹ́šati pogrẹ́šam] nedovršni glagol

pogrešati, tj. opažati, da kaj manjka

PRIMERJAJ: -grešati, pogrešiti

Celotno geslo Kostelski
pogrešati ► pȯgˈrėːšat -an nedov.
Število zadetkov: 28