Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
básati bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ)
1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe
2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar
3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati
4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo
    básati se pog.
    1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus
    2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico
    ●     zastar. počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala
Pravopis
básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|
SSKJ²
črépati -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ)
nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil
Pravopis
črépati -am in črepáti -ám nedov. -aj -ajte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt, -an -ana in -án -ána; črépanje in črepánje; (-at in -àt) (ẹ́; ẹ̑; á ȃ) pokr. severovzh. kaj ~ jabolčnik pohlepno, veliko piti
Celotno geslo Sinonimni
gôltati -am nedov.
kaj hitro, pohlepno jesti ali piti
SINONIMI:
nar. črepati, ekspr. hlapati, ekspr. hlastati, ekspr. metati hrano vase, ekspr. metati vase
GLEJ ŠE SINONIM: jesti, požirati, uživati, zadrževati
GLEJ ŠE: jesti
SSKJ²
grabežljív -a -o prid. (ī í)
ki si pohlepno prisvaja dobrine: je zelo grabežljiv; grabežljiva ženska / grabežljive roke so segle po plenu
Celotno geslo Sinonimni
grabežljív -a -o prid.
ki si pohlepno prisvaja dobrine
SINONIMI:
star. grabežen, star. grabljiv
Celotno geslo Sinonimni
grabežljívost -i ž
dejstvo, da si kdo pohlepno prisvaja dobrinepojmovnik
SINONIMI:
star. grabljivost
SSKJ²
grabíti in grábiti -im, in grábiti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljami spravljati skupaj: grabiti listje, seno; nepreh. pri sosedovih grabijo
// ekspr. z rokami spravljati k sebi: sklonil se je nad dragocenosti in jih grabil z obema rokama
// ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: vse življenje je stiskal in grabil / tujci so grabili po naši zemlji
2. močno, sunkovito prijemati kaj: čeljusti so grabile in drobile kamenje; grabil ga je za roko, za vrat; nervozno se je grabil za glavo / bager grabi material; s pestjo je grabila žito in ga metala kokošim / ekspr. grabil je kos za kosom in jih metal v košaro hitro jemal, pobiral / žaga dobro grabi pri žaganju vsakokrat globoko zareže
// prizadevati si z roko priti do česa: grabil je že po kljuki, ko je potrkalo; nervozno je grabil za kozarcem / od bolečin je grabila po odeji; pren. grabila je za primerno besedo, a nobena ni bila prava
3. ekspr. polaščati se, prevzemati: grabil ga je bes; grabi jih huda jeza, obup / brezoseb.: grabi ga, da se spotikajo obenj jezi; grabilo jo je, da bi mu vse vrnila najraje bi mu vse vrnila
4. pog. imeti močno, stiskajočo bolečino: v roko ga je grabil krč; brezoseb. grabi ga pri srcu
5. ekspr. premikati se z dolgimi koraki: dobro je grabil pot / grabil je po dve stopnici hkrati prestopal jih z enim korakom
● ekspr. to se bodo grabili za lase, ko bodo zvedeli za novo nevarnost bodo v hudih skrbeh; zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje
    grabèč -éča -e:
    grabeč sekiro za toporišče; grabeči prsti
Pravopis
grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo
Celotno geslo Pohlin
grabiti [grábiti grȃbim] nedovršni glagol
  1. pohlepno si prisvajati dobrine, denar; grabiti
  2. z grabljami spravljati skupaj; grabiti
Celotno geslo Kostelski
grabiti ► gˈraːbėt -ėn nedov.
SSKJ²
hlastáti -ám nedov. (á ȃ)
1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom
// ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita
2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni
// pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj
    hlastáje :
    hlastaje jesti
    hlastajóč -a -e:
    dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju
Pravopis
hlastáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; hlastánje; (-àt) (á ȃ) po čem Pes ~a ~ muhah; hlastati za čim ~ ~ zrakom; poud. ~ ~ denarjem |pohlepno si prizadevati zanj|; Jej počasi, ne hlastaj
SSKJ²
hlastàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr.
1. ki dela ali ravna pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastav človek; že po naravi je bil vihrav in hlastav / hlastavo branje, govorjenje
2. ki si pohlepno, pretirano prizadeva za dosego česa: škoda le, da je tako hlastav in ne pozna prave mere / hlastava civilizacija
Pravopis
hlastávo nač. prisl. (á) poud. |požrešno; pohlepno|
Celotno geslo Frazemi
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, čepéti kot kóklja [na jájcih], glédati kóga kot žába jájce, hodíti kot po jájcih, iméti jájca, iskáti dláko v jájcu, Kolúmbovo jájce, kot kóklja [na jájcih], [kot] kúkavičje jájce, ne iméti jájc, podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce, práskati se po jájcih, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, tóča, debéla kàkor kúrja jájca, zijáti kot žába jájce
SSKJ²
mašíti -ím nedov. (ī í)
1. dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre: mašiti luknje, špranje; mašiti žrela požiralnikov z odpadki; mašiti s krpami / mašiti steklenice / ekspr. mašiti rano, iz katere teče kri / mašiti luknje v obleki krpati / ekspr. da ne bi slišal, sem mašil ušesa
● ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice
♦ obrt. z delanjem goste nitne mreže nadomeščati raztrgani, izrabljeni del pletenine, tkanine; mašiti nogavice
2. ekspr. s silo spravljati v kaj: mašiti dračje v peč; mašiti seno v koš; mašiti snope v mlatilnico; mašiti si orehe v žepe
3. ekspr., navadno v zvezi z luknja, vrzel delati, da prihaja kaj v majhnih količinah tja, kjer tega kljub potrebi, nujnosti ni dovolj: mašiti luknje na delovnih mestih; mašiti vrzeli v izobrazbi, znanju / luknje v svojem proračunu je mašil s honorarji
4. pog., ekspr. delati, sestavljati: celo popoldne sem mašil nalogo
    mašíti se ekspr.
    1. naglo, pohlepno jesti: poglej ga, kako se maši; mašiti se z jedjo, žemljo; vrabec se požrešno maši; mašil se je, kolikor se je mogel
    2. tlačiti se, riniti se: ljudje se nerodno mašijo skozi ozka vrata
    mašèč -éča -e:
    hodi po sobi, mašeč si ušesa; jedli so, mašeč si v usta velike kose štrukljev
Pravopis
mašíti -ím nedov. máši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; mašênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ luknje; poud. ~ nalogo celo popoldne |delati, sestavljati|; poud. mašiti kaj v kaj ~ dračje v peč |s silo tlačiti|
mašíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ skozi ozka vrata |tlačiti se, riniti se|; poud. mašiti se z/s čim ~ ~ s pečenko |naglo, pohlepno jesti pečenko|
SSKJ²
nadévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́)
1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti
// knjiž. nalagati1: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz
2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem
// dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico
● star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja
    nadévati se knjiž., ekspr.
    naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico
    ●     ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače)
    nadévan -a -o:
    nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji
Število zadetkov: 39