Zadetki iskanja
Gledališče
SSKJ²
alelúja2 medm. (ȗ)
rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja
rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja
SSKJ²
bíngel bôngel in bíngel bóngel [bingəl bongəl] medm. (ī, ō; ī, ọ̄)
otr. posnema zvonjenje: zvončki pojejo: bingel bongel
otr. posnema zvonjenje: zvončki pojejo: bingel bongel
Celotno geslo
Frazemi
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
čiríkati -am nedov. (ī)
oglašati se z glasom čiri: črički, murni čirikajo; ptice veselo čirikajo in pojejo
oglašati se z glasom čiri: črički, murni čirikajo; ptice veselo čirikajo in pojejo
Celotno geslo
eSSKJ
čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək]
- 1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris
- 2. žuželka rumeno zelene barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti ob vinogradih; primerjaj lat. Oecanthus pellucens
- 3. žuželka sivkaste ali rjavkaste barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti v naseljih, hišah, hlevih; primerjaj lat. Acheta domesticus
- 3.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
- 4. neželen, neprijeten zvok, ki kaže na napako, pomanjkljivost, zlasti v avtomobilu, elektronski napravi
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
drìn in drín medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas zvonca, strune: drin, drin, drin, pojejo strune; sam.: drin drin tramvajev
posnema glas zvonca, strune: drin, drin, drin, pojejo strune; sam.: drin drin tramvajev
Pravopis
Pravopis
drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i
Celotno geslo
eSSKJ
drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga]
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
- 1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt
- 2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae
ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
Jezikovna
Druga moška sklanjatev: ujemanje samostalnika »vojvoda«
Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.
Botanika
SSKJ²
fànt fánta m, im. mn. fántje stil. fánti (ȁ á)
1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant
// ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant
// ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta
2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant
// pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante
// pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta
3. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; svojega fanta je spoznala v službi; to je njegov fant
4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo
5. igralna karta z moško figuro: pikov fant
6. pog., v medmetni rabi izraža
a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide
b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil
● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
1. dorasel mlad moški, ki še ni poročen: fantje pojejo na vasi; lep, mlad, postaven fant; vaški fantje; fantje in možje; pravice fantov; vasovanje fantov / ekspr. saj si že cel fant / na fanta ostriženo dekle z moško frizuro; tako čudna je, vede se kot fant
// ekspr. neporočen moški sploh: je še fant; vse življenje je ostal fant; star fant
// ekspr. pogumen, odločen moški: fant, da mu ni para; pokaži se fanta
2. doraščajoča oseba moškega spola: v razredu je več fantov kot deklet; golobrad fant; petnajstleten fant
// pog. sin: tudi fante je naučila hišnih del; ima same fante
// pog. vajenec: mojster ni prišel sam, ampak je poslal fanta
3. mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno dekleta: fant jo je pustil; tako mlada, pa ima že fanta; svojega fanta je spoznala v službi; to je njegov fant
4. nav. mn., pog., ekspr. osebe moškega spola, ki jih družijo skupni interesi: naši fantje so se na tekmovanju dobro držali / to so pošteni fantje moški sploh / kot nagovor dajmo, fantje, pohitimo
5. igralna karta z moško figuro: pikov fant
6. pog., v medmetni rabi izraža
a) navdušenost, priznanje: fant, kako pojejo; fant, medalja mu ne uide
b) nejevoljo, jezo: fant, si sitna; fant, sem ga polomil
● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fant
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
ePravopis
jodlar
Predlog
jodlarja samostalnik moškega spolačlovek, ki jodla
slabšalno Avstrijec ali prebivalec alpskih dežel
IZGOVOR: [jódlar], rodilnik [jódlarja]
BESEDOTVORJE: jodlarjev
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 80
Dostopnost