Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
modêren -rna -o prid., modêrnejši (é ē) 
  1. 1. nanašajoč se na novejši čas, sodoben: moderni čas; moderni človek se razlikuje od antičnega; moderni filozofi; moderni narodi; moderne noše; moderno bančništvo / moderni jeziki jeziki, ki se (v sedanjosti) govorijo in pišejo, zlasti zahodni
    // moderne smeri v umetnosti novejše; najmodernejše odkritje najnovejše, zadnje
    // redko Prešeren je dobro poznal vse moderne literarne tokove sočasne, sodobne
  2. 2. ki ima, vsebuje najnovejše tehnične, strokovne pridobitve: gradijo moderen hotel; uporabljati moderne pripomočke v gospodinjstvu; ima zelo moderen šivalni stroj; najmodernejša sušilnica / njihovo gospodarstvo je najmodernejše; zelo moderen način vojskovanja / moderna vzgoja / moderen gospodar; je moderen kmet napreden
  3. 3. ki upošteva najnovejše umetnostne tokove svojega časa: moderni slikarji mu ne ugajajo; pisatelj jim ni dovolj moderen / njegova glasba je za mnoge premalo moderna
  4. 4. ki upošteva najnovejše norme svojega časa: gospodar je moderen mož; moderna zakonca; ta ženska je zelo moderna; hoče biti za vsako ceno moderna / ima moderne poglede
  5. 5. ki je v skladu z modo svojega časa: zelo moderni čevlji; moderen klobuk; moderna frizura / rada je moderna moderno oblečena, urejena
  6. 6. v povedni rabi ki ustreza splošnemu okusu določenega časa: dolga obleka ni več moderna; športna krila so moderna / ta poklic ni več moderen; abstraktne slike so zelo moderne
    ●     moderna galerija galerija, v kateri so shranjena ali se razstavljajo dela likovnih umetnikov novejšega časa
    ♦     alp. moderna alpinistika alpinistika, ki uporablja tehnična sredstva; lingv. moderna vokalna redukcija vokalna redukcija v slovenščini zlasti po 16. stoletju; num. moderna numizmatika numizmatika, ki proučuje novce novejšega časa; šport. moderni peteroboj tekmovanje v jahanju, sabljanju, streljanju s pištolo, plavanju in teku; moderne olimpijske igre olimpijske igre od leta 1896 dalje
    modêrno prisl.: zelo moderno se oblači; moderno koncipirana mesta; moderno oblečen moški; moderno opremljena tovarna / v povedni rabi danes je moderno hoditi po gorah
    modêrni -a -o sam.: največji talent med modernimi; razložiti svoje pojmovanje modernega; anketa o modernem
SSKJ
nàk [-k izgovorjen v grlu ] medm. (ȁ) 
  1. 1. izraža močno zanikanje, zavrnitev: nak, to pa ne gre; da bi njega poslušal — nak; ne boš ga tepel. Nak / mornarski poklic, nak, to ni zame
  2. 2. izraža nejevoljo: stokrat ji ukaži, naj pobriše, nak, stokrat ti pozabi; nak, tak fant, pa tako otročji
  3. 3. izraža podkrepitev trditve: nak, take svatbe pa še ni bilo
SSKJ
naklónjenost -i ž (ọ́) 
  1. 1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen
  2. 2. redko nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti
SSKJ
nalóga tudi náloga -e ž (ọ̑; á) navadno s prilastkom  
  1. 1. kar mora kdo storiti, opravljati
    1. a) glede na voljo, zahtevo koga: vestno je izpolnjeval vse naloge, ki so mu jih dajali, naložili, ekspr. zaupali; igralec je dobro opravil svojo nalogo; dobil je nalogo pojasniti položaj / za (domačo) nalogo jim je dala naučiti se pesem
    2. b) glede na lastno voljo, željo: odločil se je, da prevzame, sprejme odgovorno nalogo; zastavil sem si zanimivo, težko nalogo / vznes. to je moja življenjska naloga
    3. c) glede na poklic, položaj, mesto: izpolnjevati svoje delovne, službene naloge; seznanjati se z nalogami inšpektorja, tajnika / on ima v podjetju odgovorno, zahtevno nalogo / naloga borca je uničevanje sovražnika
    4. č) glede na določene okoliščine: naloga je bila zanj pretežka; publ. iz sklepov kongresa sledijo pomembne naloge; ni bil kos svoji nalogi; publ. sedanji položaj nam narekuje odgovorno nalogo
      // kar mora kaj storiti, opravljati glede na svoj namen: razpravljati o nalogah gledališča, organizacije; šola ima izobraževalne in vzgojne naloge; koža opravlja različne naloge; naloga znanosti je iskanje, odkrivanje zakonitosti / naloge jezikovne kulture, gospodarske stabilizacije
      ●       publ. vrsto let je uspešno opravljal naloge vodenja podjetja je uspešno vodil podjetje
  2. 2. pismeni izdelek, ki ga mora učenec napisati, narediti za pridobitev, dokaz določenega znanja: napisati, popravljati, redovati nalogo / aritmetična naloga; diplomska, magistrska, maturitetna naloga; matematična naloga
    // šol. podatki in računski znaki, navodila, na osnovi katerih je treba izračunati, vstaviti, kar se zahteva: druga, tretja (matematična) naloga je težka; rešitve nalog so na koncu knjige / izračunati, rešiti nalogo / uporabna naloga besedilo s podatki o določeni stvarni situaciji, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva
    ♦     geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; igr. miselna, ugankarska naloga besedilo, slika, v zvezi s katero je treba z logičnim mišljenjem ugotoviti, odkriti, kar se zahteva; šol. domača naloga pismene obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; klavzurna naloga nadzorovani pismeni del zaključnega izpita, navadno na fakulteti; kontrolna naloga; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja
SSKJ
nameníti in naméniti -im dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. izraža namen osebka
    1. a) da kdo kaj dobi: darilo sem namenil prijatelju / oče je domačijo namenil najstarejšemu sinu / prav njega so ji namenili za moža
    2. b) navadno v zvezi z za da kdo kaj postane: doma so ga namenili za zdravnika / ekspr. prepričan je bil, da ga je usoda namenila za kaj večjega / star. oče ga je namenil vojaški karieri
  2. 2. skleniti, odločiti
    1. a) da se komu kaj da: založba je namenila domačim avtorjem pomemben delež; občina je namenila podjetju velike kredite / osnutek je namenil organizaciji drugačno vlogo
    2. b) navadno v zvezi z za da se kaj uporabi za kaj: za rekreacijo so namenili tisoč dinarjev / poslopje so prvotno namenili za urad / jutrišnji dan smo namenili počitku
    3. c) da bo kdo česa deležen: upornikom je namenil izgon, smrt / zmagovalcu so namenili desetdnevni izlet / ekspr.: ne vem, koliko let mi je namenila usoda; usoda mu je namenila težko življenje
  3. 3. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da osebek uresniči dejanje, kot ga določa samostalnik: namenil mu je nekaj spodbudnih besed in odšel; nameniti komu pomilovalen pogled / vse, za kar je namenil svoje življenje, je propadlo
    ●     knjiž. nameni mi vsaj pol ure, da se pogovoriva pogovarjaj se z menoj vsaj pol ure
    nameníti se in naméniti se navadno z nedoločnikom  
    1. 1. izraža namen osebka, da uresniči dejanje: namenil se je prodati hišo; trdno se je namenil vztrajati do konca; namenil se je, da ostane doma / namenil se je postati zdravnik / kakor se je namenil, tako je tudi storil; pojdiva, kamor sva se namenila
      // elipt., s prislovnim določilom izraža namen osebka, da uresniči gibanje, kot ga nakazuje določilo: namenil sem se v kino, vendar zaradi dela ne morem iti
    2. 2. elipt., s prislovnim določilom oditi, odpraviti se: po ozki stezi so se namenili proti vrhu hriba; še preden se je namenil na vlak, so doma že vedeli; hitro so se namenili za tovariši
    naménjen -a -o 
    1. 1. deležnik od nameniti: njemu namenjeni strel je zgrešil; fant je bil namenjen mizarstvu; ravno k njemu sem namenjen; ladja, namenjena v Italijo, se je potopila; našla je možu namenjeno pismo; poročilo je namenjeno najožjemu krogu; to ni namenjeno javnosti
    2. 2. ekspr., v povedni rabi izraža nujnost, logičnost česa glede na določene nepredvidljive okoliščine: ta poklic mi je bil menda namenjen; namenjeno mu je bilo osemdeset let (življenja); tako mu je bilo pač namenjeno; če mi je namenjeno, se bom rešil
    3. 3. star. namemben, predviden: pripeljati tovor na namenjeno postajo / zavil sem v namenjeni kraj
SSKJ
naraščáj -a m (ȃ) 
  1. 1. knjiž. živalski potomci, mladiči: vzgojiti zdrav naraščaj; skrb za naraščaj / pasji naraščaj; plemenski naraščaj
  2. 2. šalj. otroci: ves dan se je podil z naraščajem po travniku
    ●     ekspr. spet pričakuje naraščaj otroka
  3. 3. navadno s prilastkom mladi ljudje, ki se pripravljajo za določeno dejavnost, poklic: izobraževati, usposabljati naraščaj; igralski, obrtniški naraščaj; vzgoja učiteljskega naraščaja
SSKJ
naraščájnik -a m (ȃ) 
  1. 1. star. mlad človek, ki se pripravlja za določeno dejavnost, poklic: v zavodu imajo nekaj nadarjenih naraščajnikov; gledališki, lovski naraščajnik
  2. 2. nekdaj kdor je vključen v telovadno društvo in je star do osemnajst let: nastop naraščajnikov
SSKJ
natákarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na natakarje: natakarski frak; natakarska denarnica / natakarski poklic
SSKJ
nèdonôsen -sna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni donosen: nedonosno podjetje / izbral si je precej nedonosen poklic
♦ ekon. nedonosne površine površine, ki dajejo nizek donos
SSKJ
nèhvaléžen -žna -o prid., nèhvaléžnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni hvaležen: nehvaležen človek; nehvaležni otroci; biti nehvaležen dobrotniku / ta barva je za poletne obleke zelo nehvaležna; nehvaležno blago / nehvaležna naloga; gospodinjsko delo je nehvaležno / ima nehvaležen poklic naporen, težek
    nèhvaléžno prisl.: nehvaležno ravnati
SSKJ
nènavádnež -a m (ȅ-ȃ) knjiž. čudak, posebnež: to je poklic za nenavadneže
SSKJ
nèpridobíten -tna -o prid. (ȅ-ī) ki ni pridobiten: izbral si je nepridobiten poklic
SSKJ
nèprivláčen -čna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni privlačen: približal se ji je neroden in neprivlačen moški; ne več mlado, neprivlačno dekle / neprivlačen poklic, študij
SSKJ
nèrentabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic
    nèrentabílno prisl.: nerentabilno investirati, poslovati
SSKJ
neróden -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 
  1. 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec
    // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne
  2. 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza
    1. a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče
    2. b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime
  3. 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba
    // nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem
    ●     ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti
    neródno 
    1. 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo
    2. 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno
      ●       star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
SSKJ
nèsimpátičen -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim
SSKJ
nèugléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povečini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic
// publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt zanemarjena, neurejena
SSKJ
notariát -a m (ȃ) nekdaj  
  1. 1. notarski urad: v kraju sta bila sodišče in notariat
  2. 2. javna služba notarske dejavnosti: odpraviti notariat; zgodovina notariata / odločiti se za notariat notarski poklic
SSKJ
notárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na notarje: notarska pisarna / notarski kandidat; opravljati notarski poklic / notarska listina, oporoka
SSKJ
novínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novinarje: novinarski poklic; novinarsko delo / novinarska izkaznica / novinarska etika / novinarski stil
Število zadetkov: 189