pokosíti2 -ím dov., pokósil (ī í) 1. končati košnjo: ko so pokosili, je bilo sonce že visoko;
za letos smo pokosili // s koso, kosilnico odrezati travo, žito: veliko so že pokosili / pokositi deteljo / pokositi travnik 2. ekspr. s streljanjem povzročiti, da kdo pade smrtno zadet, hudo ranjen: mitraljezec je pokosil pet napadalcev / pokositi s strojnico / del armade je pokosila artilerija pobila, uničila// povzročiti, da kdo umre: pokosila ga je gripa, tuberkuloza; lakota je pokosila mnogo prebivalstva / vojna je pokosila veliko življenj
● ekspr. pokosila ga je smrt umrl je; branilec je grdo pokosil srednjega napadalca ga udaril nizko po nogah, da je padelpokošèn -êna -o:
pokošeni travniki; na vrhu so kot pokošeni popadali po tleh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.