máhniti -em, in mahníti in máhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. napraviti gib, navadno z roko: leno mahniti / vol kdaj pa kdaj mahne z repom / mahniti z mokrim klobukom / ekspr., z oslabljenim pomenom še trikrat mahni s koso, pa bo vse pokošeno
// napraviti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: nič ni rekel, le mahnil je v slovo / mahnil mu je, naj odide
● ekspr. na vse to je mahnil z roko izraža nezanimanje, omalovaževanje, zavračanje
2. ekspr. udariti: mahnil ga je s palico; mahniti po hrbtu; jezno je mahnil po volu; pren. če je le mogel, je v govoru mahnil po meni
3. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: mahnil jo je v mesto; ko bom lačen, jo bom mahnil domov; kar peš bom mahnil v mesto
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
múlčiti -im nedov. (ū ȗ)
1. ekspr. mleti, uničevati: neurje s točo je mulčilo po goricah
// agr. z mletjem stiskati, zmanjševati obseg rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: robotska kosilnica mulči travo; sočasno kositi in mulčiti / mulčiti drevesa, grmičevje
2. agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi: da bi zmanjšali izgubo vlage, so tla okrog rastlin mulčili; mulčiti zelenjavne gredice
1. ekspr. mleti, uničevati: neurje s točo je mulčilo po goricah
// agr. z mletjem stiskati, zmanjševati obseg rastlin, rastlinskih delov, zlasti trave: robotska kosilnica mulči travo; sočasno kositi in mulčiti / mulčiti drevesa, grmičevje
2. agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi: da bi zmanjšali izgubo vlage, so tla okrog rastlin mulčili; mulčiti zelenjavne gredice
SSKJ²
odpláviti -im tudi odplavíti -ím dov., odplávil (ā ȃ; ī í)
s tokom odstraniti: narasla reka je odplavila pokošeno travo; voda je odplavila rodovitno prst / val ga je odplavil s krova / reka je odplavila most odnesla; pren., ekspr. nič ni moglo odplaviti sovraštva iz njegove duše
● ekspr. tudi njega je odplavilo z doma tudi on je odšel
s tokom odstraniti: narasla reka je odplavila pokošeno travo; voda je odplavila rodovitno prst / val ga je odplavil s krova / reka je odplavila most odnesla; pren., ekspr. nič ni moglo odplaviti sovraštva iz njegove duše
● ekspr. tudi njega je odplavilo z doma tudi on je odšel
SSKJ²
razpláviti -im tudi razplavíti -ím dov., razplávil (ā ȃ; ī í)
knjiž. s tokom raznesti: povodenj je razplavila pokošeno travo
knjiž. s tokom raznesti: povodenj je razplavila pokošeno travo
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
zamáhniti -em, in zamahníti in zamáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
1. narediti gib, navadno z roko: zamahnil je in odšel; grozeče je zamahnil proti meni; malomarno, onemoglo zamahniti z roko / vol je nekajkrat zamahnil z repom / ekspr. še nekajkrat zamahnem s koso, pa bo pokošeno
// narediti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: zamahniti v pozdrav, slovo
2. z gibom roke izraziti odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: če ga kaj vprašamo, samo zamahne / to ni nič, je zamahnil z roko
3. ekspr. udariti: jezno je zamahnil po mizi
1. narediti gib, navadno z roko: zamahnil je in odšel; grozeče je zamahnil proti meni; malomarno, onemoglo zamahniti z roko / vol je nekajkrat zamahnil z repom / ekspr. še nekajkrat zamahnem s koso, pa bo pokošeno
// narediti gib z roko za izrazitev česa, navadno pozdrava: zamahniti v pozdrav, slovo
2. z gibom roke izraziti odklonilen odnos, omalovaževanje, zaničevanje: če ga kaj vprašamo, samo zamahne / to ni nič, je zamahnil z roko
3. ekspr. udariti: jezno je zamahnil po mizi
SSKJ²
zastírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati
a) da kaj ni (dobro) vidno: oblaki zastirajo sonce / megle, veje zastirajo razgled / mrak zastira hribe
b) da je kaj ovirano glede na svojo dejavnost: pričeska ji zastira oči; pren. nevednost, sovraštvo jim zastira oči
c) da je dostop svetlobe oviran: zavese na oknu zastirajo dnevno svetlobo / visoko drevje zastira mladike
2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, delati, da je dostop svetlobe oviran: zastirati okna / zastirati si oči z roko zaslanjati
3. knjiž., ekspr. delati, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastirati besede, stavke / vse te stvari zastirajo probleme
♦ agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi
1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati
a) da kaj ni (dobro) vidno: oblaki zastirajo sonce / megle, veje zastirajo razgled / mrak zastira hribe
b) da je kaj ovirano glede na svojo dejavnost: pričeska ji zastira oči; pren. nevednost, sovraštvo jim zastira oči
c) da je dostop svetlobe oviran: zavese na oknu zastirajo dnevno svetlobo / visoko drevje zastira mladike
2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, delati, da je dostop svetlobe oviran: zastirati okna / zastirati si oči z roko zaslanjati
3. knjiž., ekspr. delati, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastirati besede, stavke / vse te stvari zastirajo probleme
♦ agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi
Število zadetkov: 8
Dostopnost