Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.-Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.-M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.-Let.
Pleteršnik
ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
Pleteršnik
podstrẹ̑šje, n. der Raum unter einem Dache: 1) der Dachboden, Cig., Jan.; das Dachgeschoss, Cig.; — 2) eine an ein Gebäude angebaute, oben bedeckte, an den Seiten offene Bude, die Halle, Cig.; prostor pokrit sè streho, Levst. (Nauk); ein Wirtschaftsgebäude, Levst. (Cest.); — 3) = podstenje, C.
Pleteršnik
pokríti, -krȋjem, vb. pf. bedecken; p. testo s prtičem, trto z zemljo; — p. se s plesnobo, s penami, sich mit Schimmel, mit Schaum bedecken; — streho p. s slamo, z opeko, s korci; — p. lonec s pokrovom, skledo s ploščo; — p. koga, jemandem die Kopfbedeckung aufsetzen; p. se, die Kopfbedeckung sich aufsetzen; pokrit, bedeckten Hauptes; p. biti v sobi; — pokrit človek, ein unaufrichtiger, heuchlerischer Mensch, C., Z.
Pleteršnik
prilẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) das Pflaster (z. B. für eine Wunde): živosrebrni p., das Quecksilberpflaster, Cig.; — 2) eine Art böser Krätze, C.; (prilip, Cig.); — 3) pokrit prostor zunaj hleva ob steni, kamor se n. pr. praprot (za steljo) spravlja, Gor.; (prílẹp, -lẹpa, Notr.); — 4) neka riba, der Schiffhalter (echeneis), Erj. (Z.).
Pleteršnik
ráka, f. 1) die Gruft, Habd.-Mik., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
obdàti -dám dov. obdati, obkrožiti: csi me zlocsasztnoszt oni, ki me pod péte mecsejo, obdá TA 1848, 39; mocsni jünczi szo me obdáli TA 1848, 17
obdáni -a -o obdan, pokrit: i obráſz nyegov je ſzbriſzácsov obdáni bio KŠ 1771, 305
obdáni -a -o obdan, pokrit: i obráſz nyegov je ſzbriſzácsov obdáni bio KŠ 1771, 305
Prekmurski
pokrìti -kríjem dov. pokriti: Szvojimi rokámi tvo glávo pokrije BKM 1789, 160; on svojo hižo slamov ali zterstjom pokrije BJ 1886, 7; I pokrili ſzo ga KŠ 1771, 249; pren. I pokri ſziná 'znyimi KŠ 1754, 251; Pokrí me z-plaſcsom tvoje ſz. miloſcse KMK 1780, 103; pokrí me z-blagoszlovom KM 1783, 228; Z blagoſzlovom me pokrí BKM 1789, 375; Teda zacsnete praviti gumilam, pokrite náſz KŠ 1771, 252; Szkou'zov i zmeſzom ſzi me pokrio KŠ 1754, 90
pokrìti se -kríjem se pokriti se: Ár csi ſze ne pokrije 'zena KŠ 1771, 511; nepokrij sze, dokecs ti nevelijo KOJ 1845, 28
pokrìti -a -o pokrit: Ovo ſzto ti je pokriti KŠ 1754, 258; krüsnim pokrit kejpom KM 1783, 121; telo, štero je pokrito s kožühom AI 1878, 10; sz-kalpagom pokritov glávov AI 1875, kaz. br. 1; pren. Blásen je, steroga grehi ſzo pokriti SM 1747, 95
pokrìti se -kríjem se pokriti se: Ár csi ſze ne pokrije 'zena KŠ 1771, 511; nepokrij sze, dokecs ti nevelijo KOJ 1845, 28
pokrìti -a -o pokrit: Ovo ſzto ti je pokriti KŠ 1754, 258; krüsnim pokrit kejpom KM 1783, 121; telo, štero je pokrito s kožühom AI 1878, 10; sz-kalpagom pokritov glávov AI 1875, kaz. br. 1; pren. Blásen je, steroga grehi ſzo pokriti SM 1747, 95
Slovar Pohlinovega jezika
]Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
jezdariti -im nedov. jezditi: Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit nedol. eniga madliga, blediga koina ǀ pleſhete, po moshku isdarite 2. mn., inu sa valde dirjete ǀ poprej je isdaril del. ed. m sa Generalami poln oroshja, s' shelesnam guantam pokrit ǀ eno ſtrashno ſpako je isdarila del. ed. ž
Svetokriški
jutri prisl. jutri: kir jutri bote s' ſnejgam hrib pokrit vidli (IV, 246) ǀ pridi jutrj (III, 60) → jutra, → jutre
Svetokriški
kamra -e ž kamra, soba: s' eno gorezho glauno je bil s'ſvoje kamre rod. ed. ſtepu eno loterzo ǀ vſelej pred tvojo kamro tož. ed. en boben dershè ǀ vſaku jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro tož. ed. priti ǀ v' tem sazhne enu ſtrashnu ropotajne v' Kamri mest. ed. te bolne ǀ kateri je bil zhes vſe nje shazne kamre tož. mn. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah mest. mn. reſtalat ← srvnem. kamer, kamere ← lat. camera ← gr. καμάρα ‛obok, svod, obokana soba, pokrit voz’; → kambra
Svetokriški
luna -e ž luna: kadar je polna luna im. ed., ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti de bi jo mogla premagat, kadar pak luna im. ed. doli jamle, ta shival slaba prihaia, kadar luna im. ed. k'sadnimu firtilzu pride, takrat ta shival taku ſlaba rata, de ſledna ſtvar jo lahku premaga ǀ Kadar ſonze, lunac im. ed., ſvesde, inu nebu bi semli na pomozh ne prishli, ona bi nemogla roditi ni sheliszhe, ni ſadu, ni shita, ni vina ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana pres lune rod. ed. ǀ per ſvetlobi te lune rod. ed. ſe je vshpegu gledala ǀ ta Modri ſalamon je bil Mario Divizo perglihal luni daj. ed., inu ſonzu ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno tož. ed., ſonze, inu Nebu gleda ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni mest. ed. ǀ per luni mest. ed., inu ſvejsdah imà ſvoje prebivalszhe ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno or. ed., inu s' ſvesdami pokrit ǀ Maria Diviza ſe je prikasala obuta s'luno or. ed.
Svetokriški
nadložen -žna prid. nadložen: de ſi lih zhlovik je taku mozhnu reuen, nadlushen im. ed. m, vbushiz ǀ kadar bi vſhe ſtar, inu nadlushin im. ed. m bil ǀ shlishish klaguvajne tega nadlushniga rod. ed. m ǀ vidi tankaj Chriſtus eniga reuniga, nadlushniga tož. ed. m ži. bolnika ǀ s'nasho nedlushno or. ed. ž naturo pokrit ǀ ſo bolni, inu nadlushni im. mn. m ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih rod. mn., inu potrebnih na semli ǀ takorshne Bug nej sagvishal, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu, ampak tem reunem, nadlushnem daj. mn., inu vboſim
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost