pól1 -a m (ọ̑)
1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; območje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol
2. elektr. elektroda za odvajanje ali dovajanje električnega toka: zvezati pola; priključiti na pol / istoimenski poli; nasprotnoimenska pola; negativni, pozitivni pol / električni pol
3. knjiž., navadno s prilastkom kar je od česa drugega istovrstnega različno ali nasprotno: v njegovi umetnosti prevladujeta dva pola; miselni in čustveni pol sta pri njem v ravnovesju / to je drugi pol njegovega življenjskega spoznanja; med seboj bojujoča se politična pola; živalski in človeški pol človeka živalske in človeške značilnosti
♦ astron. nebesni pol točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. magnetni pol del magneta, okoli katerega je gostota magnetnega polja največja; južni, severni magnetni pol; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
pôl2 [pou̯] prisl. (ȏ)
1. izraža enega od obeh enakih delov
a) merske enote: pol kilograma mesa; pol litra vina; tri metre in pol blaga; do pol metra visok grm; elipt., pog. boš dal za pol pol litra vina
b) časovne enote: preteklo je pol ure; ima pet let in pol; do vasi je uro in pol hoda; zastar. dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, zastar. uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl
c) celote: pol jabolka, klobase, štruce; pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, zastar. v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti
// s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico
2. izraža približno polovično
a) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta; zbralo se je pol vasi
b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev
3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol; njegov oče je bil možak in pol
● pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
♦ voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol
1. izraža enega od obeh enakih delov
a) merske enote: pol kilograma mesa; pol litra vina; tri metre in pol blaga; do pol metra visok grm; elipt., pog. boš dal za pol pol litra vina
b) časovne enote: preteklo je pol ure; ima pet let in pol; do vasi je uro in pol hoda; zastar. dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, zastar. uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl
c) celote: pol jabolka, klobase, štruce; pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, zastar. v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti
// s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata / povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico
2. izraža približno polovično
a) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta; zbralo se je pol vasi
b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen / hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev
3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol; njegov oče je bil možak in pol
● pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
♦ voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol
SSKJ²
pôl3 prisl. (ó)
izraža časovno točko, ki je 30 minut pred navedeno uro: pol enih, pol ene, pol ena je; (ura) je pol osmih, pol osme; manjka pet minut do pol petih; kosilo bo ob pol enih, ob pol ene, ob pol eni; čakam že od pol treh / ob pol polnoči 2330
izraža časovno točko, ki je 30 minut pred navedeno uro: pol enih, pol ene, pol ena je; (ura) je pol osmih, pol osme; manjka pet minut do pol petih; kosilo bo ob pol enih, ob pol ene, ob pol eni; čakam že od pol treh / ob pol polnoči 2330
SSKJ²
pol... ali pôl... [pou̯] prvi del zloženk (ȏ)
1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi
2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep
1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi
2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen, polživ / polblazen, polporabljen, polslep
SSKJ²
poláren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na območje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno območje
● knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik
2. nanašajoč se na pol1 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja
♦ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem območju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem območju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca
1. nanašajoč se na območje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika: polarne pokrajine / polarni morski tokovi; polarne živali / polarna odprava / polarno območje
● knjiž. polarni krog tečajnik, polarnik
2. nanašajoč se na pol1 3: polarni odnosi med stvarmi / obe metodi sta polarna celota; polarna nasprotja
♦ geogr. polarni pas hladni pas; polarni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v polarnem območju zaradi električno nabitih delcev s sonca; polarna noč doba, ko sonce na polarnem območju ne vzide; geom. polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; zool. polarna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus; polarna raca
- polárno prisl.:
polarno mrzla noč; ta dva pisatelja sta si polarno nasprotna
SSKJ²
pôldnéven -vna -o [pou̯dnevən] prid. (ȏ-ẹ̑)
ki traja pol dneva: odpravili so se na poldnevni izlet; poldnevno delo / prišel je po poldnevni zaslužek
● star. poldnevno sonce opoldansko
♦ šol. poldnevni pouk delo šole v eni izmeni; pouk istih učencev samo dopoldne ali samo popoldne
ki traja pol dneva: odpravili so se na poldnevni izlet; poldnevno delo / prišel je po poldnevni zaslužek
● star. poldnevno sonce opoldansko
♦ šol. poldnevni pouk delo šole v eni izmeni; pouk istih učencev samo dopoldne ali samo popoldne
SSKJ²
poldnévnik -a [pou̯dneu̯nik tudi poldneu̯nik] m (ẹ̑)
geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola: mesti ležita na istem poldnevniku; poldnevniki in vzporedniki / greenwiški poldnevnik ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni poldnevnik poldnevnik določenega kraja; začetni poldnevnik ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine
♦ astron. nebesni poldnevnik umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit
geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola: mesti ležita na istem poldnevniku; poldnevniki in vzporedniki / greenwiški poldnevnik ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni poldnevnik poldnevnik določenega kraja; začetni poldnevnik ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine
♦ astron. nebesni poldnevnik umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit
SSKJ²
poldrúgi -a -o [pou̯drugi] štev. (ȗ)
izraža število ena in pol: poldrugi liter vina; sneg je debel poldrugi meter; star je poldrugo leto; do vasi je poldrugo uro hoda (eno) uro in pol / dokupil si je še zemlje, da je je imel za poldrugo kmetijo / šalj. zgodba o poldrugem Martinu
izraža število ena in pol: poldrugi liter vina; sneg je debel poldrugi meter; star je poldrugo leto; do vasi je poldrugo uro hoda (eno) uro in pol / dokupil si je še zemlje, da je je imel za poldrugo kmetijo / šalj. zgodba o poldrugem Martinu
SSKJ²
poldrúgmilijónski -a -o [pou̯drugmilijonski] prid. (ȗ-ọ̑)
nanašajoč se na milijon in pol: poldrugmilijonski narod; poldrugmilijonsko mesto
nanašajoč se na milijon in pol: poldrugmilijonski narod; poldrugmilijonsko mesto
SSKJ²
polèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. krajevno, časovno omejeno letenje: polet od Ljubljane do Zagreba je trajal pol ure; vsa letala so se vrnila s poleta nad nasprotnikovim ozemljem; čarterski, izvidniški polet / letalski poleti / vesoljski poleti; polet na luno / svatbeni, ženitovanjski polet matice pri katerem se matica opraši
♦ šport. smučarski poleti pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč
2. let, letenje: spremeniti smer poleta / z očmi slediti poletu žoge
3. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: polet jim upada; biti poln mladostnega poleta; delati z velikim poletom / delovni, revolucionarni polet
4. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: gospodarski polet države; začetek poleta industrije / francoska revolucija je povzročila velik polet narodnostnih gibanj v Evropi jih je pospešila, okrepila; pren. zavirati polet njegovih misli
1. krajevno, časovno omejeno letenje: polet od Ljubljane do Zagreba je trajal pol ure; vsa letala so se vrnila s poleta nad nasprotnikovim ozemljem; čarterski, izvidniški polet / letalski poleti / vesoljski poleti; polet na luno / svatbeni, ženitovanjski polet matice pri katerem se matica opraši
♦ šport. smučarski poleti pri katerih smučarski skakalec leti nad 90, 100 m daleč
2. let, letenje: spremeniti smer poleta / z očmi slediti poletu žoge
3. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo: polet jim upada; biti poln mladostnega poleta; delati z velikim poletom / delovni, revolucionarni polet
4. publ., s prilastkom hiter, močen razvoj zlasti kake dejavnosti: gospodarski polet države; začetek poleta industrije / francoska revolucija je povzročila velik polet narodnostnih gibanj v Evropi jih je pospešila, okrepila; pren. zavirati polet njegovih misli
SSKJ²
políkati -am dov. (ȋ)
1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / skrbno polikati obleko zlikati
// drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose
2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral
1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / skrbno polikati obleko zlikati
// drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose
2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral
- políkan -a -o
1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan
● ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen
2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti
SSKJ²
SSKJ²
pôlléten -tna -o [pou̯letən] prid. (ȏ-ẹ̑)
nanašajoč se na pol leta: vrniti se s polletnega bolniškega dopusta / polletna časopisna naročnina
♦ šol. polletno spričevalo spričevalo ob koncu prvega polletja
nanašajoč se na pol leta: vrniti se s polletnega bolniškega dopusta / polletna časopisna naročnina
♦ šol. polletno spričevalo spričevalo ob koncu prvega polletja
SSKJ²
pollétje -a [pou̯letje] s (ẹ̑)
doba, ki traja pol leta: plačati naročnino za prvo polletje
// šol. polovica šolskega leta: redovalna konferenca ob koncu prvega polletja; ob polletju so dobili spričevala po prvem polletju
doba, ki traja pol leta: plačati naročnino za prvo polletje
// šol. polovica šolskega leta: redovalna konferenca ob koncu prvega polletja; ob polletju so dobili spričevala po prvem polletju
SSKJ²
pôllíter -tra [pou̯litər] m (ȏ-í)
knjiž. pollitrska steklenica: na mizi je stal prazen polliter / sam je popil tri pollitre cvička trikrat po pol litra
knjiž. pollitrska steklenica: na mizi je stal prazen polliter / sam je popil tri pollitre cvička trikrat po pol litra
SSKJ²
SSKJ²
pôlmésečen -čna -o [pou̯mesečən] prid. (ȏ-ẹ̑)
1. star pol meseca: polmesečni otrok
2. ki traja pol meseca: polmesečni dopust
// ki je za pol meseca: polmesečni zaslužek; polmesečno poročilo
3. ki ima obliko polmeseca: polmesečni uhani / predmet polmesečne oblike
♦ vet. polmesečna zvezda belo znamenje v obliki polmeseca na čelu živali
1. star pol meseca: polmesečni otrok
2. ki traja pol meseca: polmesečni dopust
// ki je za pol meseca: polmesečni zaslužek; polmesečno poročilo
3. ki ima obliko polmeseca: polmesečni uhani / predmet polmesečne oblike
♦ vet. polmesečna zvezda belo znamenje v obliki polmeseca na čelu živali
SSKJ²
pôlmétrski -a -o [pou̯metərski] prid. (ȏ-ẹ̄)
ki meri pol metra: polmetrska črta / polmetrska natančnost
ki meri pol metra: polmetrska črta / polmetrska natančnost
SSKJ²
pôlmilijónski -a -o [pou̯milijonski] prid. (ȏ-ọ̑)
nanašajoč se na pol milijona: polmilijonska armada; polmilijonsko mesto / polmilijonsko predplačilo
nanašajoč se na pol milijona: polmilijonska armada; polmilijonsko mesto / polmilijonsko predplačilo
SSKJ²
pôlminúten -tna -o [pou̯minutən] prid. (ȏ-ȗ)
ki traja pol minute: polminutni molk; tekmovalci so startali v polminutnih presledkih
ki traja pol minute: polminutni molk; tekmovalci so startali v polminutnih presledkih
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- ...
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 295
Dostopnost