Glede na pogostost obeh različic naslednjih nagovorov me zanima, kateri izmed njih je pravilen, v primeru, da se pridevnik nanaša na oba sledeča samostalnika. Drage dame in dragi gospodje. ali Drage dame in gospodje. Bi lahko rekli, da sta zaradi pogostosti uporabe pravilna oba ali gre zgolj za pogosto napako?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Drage dame in dragi gospodje ali drage dame in gospodje
Jezikovna
Jezikovna
Iskani nedovršnik za glagol »prelesti«
Zanima me, čemu v slovenskem jeziku nimam ustreznega nedovršnika za glagol prelesti oz. v slovarju najdem le lesti čez, preko.
Jezikovna
Izgovarjava matematičnega znaka ‰ – promile ali promil?
Zanima me, kako pravilno izgovorimo 1 ‰. En promil ali en promile.
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovne izbire: »obvestilo« ali »sporočilo«
Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.
Jezikovna
Kaj je jedro in kaj prilastek v zvezi »glavnina padavin«?
V spodnjem stavku me zanima, kaj v osebku predstavlja jedro in kaj prilastek:
- Glavnina padavin je za nami.
Jezikovna
Kako je prav: med enajsto in »prvo« ali »eno« uro?
Katera oblika stavka je pravilna:
- med enajsto in prvo uro
- med enajsto in eno uro
Ne bom sugeriral, katero obliko uporabljam sam oz. katera se mi zdi edina logična, vendar pogosto slišim uporabljeno tudi alternativno varianto, kar je v meni v zadnjem času vzbudilo dvom o pravilnosti lastnega izražanja. Prosil bi tudi za argumentirano podkrepitev odgovora in/ali protiargumente alternativi.
Jezikovna
Kako je prav: »trirazsežen« ali »trirazsežnosten«
Zanima me, katera (še bolj) slovenska oblika pridevnika tridimenzionalen je ustreznejša – trirazsežen ali trirazsežnosten, oziroma ali gre za sopomenki? Na spletu se pojavljata obe obliki, vendar očitno precej prevladuje prva (trirazsežni / trirazsežen: 4690 oz. 838 zadetkov; trirazsežnostni / trirazsežnosten: 1400 oz. 102 zadetka). Meni je bližja prva oblika, saj je krajša, neke pomenske razlike, pa v doslej najdenih primerih nisem zaznal.
Pravzaprav me zanima, ali je primernejša besedna zveza trirazsežen koordinatni sistem ali trirazsežnosten koordinatni sistem.
Zanima me še, ali je primerno prevajati angleško krajšavo 3D v 3R in ali se potem trirazsežni sistem skrajšano piše 3R-sistem (po zgledu C-vitamin) ali 3R sistem (brez vezaja). In zakaj.
Jezikovna
Kako razlikujemo med »popoldne« in »popoldan«?
Besedi popoldan in popoldne. Laična raba med samostalnikom popoldan in prislovom popoldne ne ločuje najbolje, sploh ker se vsiljuje še samostalniška oblika srednjega spola popoldne (torej enaka prislovu). Kaj svetujete?
Jezikovna
Kako se izgovorita samostalnika »tla« (rod. »tal«) in »del«
V zadnjem času sem že nekajkrat slišala v medijih, da so besedi, kot sta tal in del, izgovarjali kot [tau] in [deu], npr. delavci niso zaključili gradbenih deu in žoge ni pobral s tau. Je to pravilno?
Jezikovna
Kako sloveniti besedo »wellness«?
Kako sloveniti besedo wellness?
Zasledila sem namreč, da je dostikrat že v uporabi poslovenjena oblika velnes ali pa turizem dobrega počutja. Sama bi besedo uporabljala v magistrskem delu in me zanima, ali je v obliki velnes primerna za uporabo v takšnem besedilu? Poleg tega bi moje delo obravnavalo implementacijo velnes programa na delovnem mestu in zato poimenovanje/prevod kot »turizem dobrega počutja« ne pride v poštev.
Prosim za vaše strokovno mnenje glede rabe besede velnes.
Jezikovna
Kako zapisati podatke na vizitko?
Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...).
Primer za mobilni telefon:
- Mobilni telefon:
- Mobilni tel.:
- Prenosni telefon:
- Prenosni tel.:
- M:
- GSM:
- Št. mobilnega telefona:
- Št. mobilnega tel.:
Zanima me tudi zapis same številke, in sicer za slovensko in mednarodno rabo.
Jezikovna
Merimo »krvni pritisk« ali »pritiske« trikrat na dan?
Če pri istem bolniku merimo krvni pritisk trikrat na dan ... Ali bomo rekli, da smo merili pritisk trikrat na dan, ali da smo merili pritiske trikrat na dan? Katera trditev je pravilna in zakaj?
Jezikovna
Milijon za števniki
Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih
Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?
Jezikovna
Pisanje imen konvencij, listin, dogovorov ipd.
Prosim vas za nasvet gled velike/male začetnice pri pisanju lastnih imen v množini: Osimski ali osimskisporazumi, ženevske ali Ženevskekonvencije?
Zdi se mi, da je bila včasih v takšnih primerih običajnejša mala začetnica (osimski sporazumi, haaškekonvencije, ženevske konvencije – tako npr. v SSKJ in DZS-jevem Velikem splošnem leksikonu), da pa se danes vse bolj uveljavila velika začetnica: Osimski sporazumi so večinoma zapisani z veliko, haaškekonvencije zanimivo še vedno veliko z malo, pri Ženevskih konvencijah pa je pol-pol (raba vsekakor ni dosledna, tako imamo npr. :
- Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij, za katere je depozitar vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni lastnini
vendar tudi
- Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile.
Jezikovna
Pregibanje polcitatno pisanih tujih imen z opuščajem
Kako zapišemo lastno ime McDonald's v primeru Jedli smo v McDonald'su?
Jezikovna
Pridevnik iz zgodovinskega naselbinskega imena »Edo« (danes Tokio)
Kako bi pravilno tvorili pridevnik iz nekdanjega imena za Tokio "Edo". Predvsem ko gre za poimenovanje določenega obdobja v japonski zgodovini, ki se navezuje nanj (an. "the Edo period").
Bi lahko uporabili zgled Toledo-toledski? Je dopustno reči "v času Eda"? Je dopustno zapisati "v času/obdobju Edo," kot zasledimo recimo v članku na naslovu https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Japonske.
Jezikovna
Rada predlogov ob besedni zvezi s števniškimi prilastki: »2–3 let ali 2–3 leta«?
Zanima me, kako je prav:
- z otroki, starimi 2–3 let ALI
- z otroki, starimi 2–3 leta?
Torej, let ali leta?
Jezikovna
Rana ura (ločilo?) zlata ura
Katero ločilo je pravilno med obema besednima zvezama v tem pregovoru? V rabi opažam predvsem vejico in pomišljaj, redkeje pa tudi vezaj. Kaj menite?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 64
- 65
- 66
- 67
- 68
- 69
- Naslednja »
Število zadetkov: 1363
Dostopnost